petek, 08. julij 2016

Dom, to sem jaz.


Marsikaj določa identiteto posameznika. Hundertwasser je nekoč zapisal, da ima človek pet kož, pet identitet. Epidermis, oblačila, dom, osebnost in okolje. Veliko je odvisno tudi od tega, v kakšni družbi živimo in kak socialni status imamo. Pa vendarle. V podalpskem svetu identiteto gotovo močno določa dom. Hiša. Stanovanje.

Ko sem zaključevala študij, sem prvič začela razmišljati o domu. Spomnim se znanca iz študentskega doma, ki nas je nekega dne v skupni kuhinji vprašal, a kaj razmišljate o stanovanju, bo treba začet šparat, je dejal. Hja, šparat. Kje so časi, ko so ljudje prišparali svoj dom. Danes smo lahko srečni, če prišparamo za čike. In morda so prav zato ljudje, ki jim uspe kupiti stanovanje ali zgraditi hišo, obravnavani drugače. Zraste jim vrednost. Družba jih spozna za vredne. V računalniškem jeziku to pomeni, da se njihovo stikalo preklopi iz 0 na 1. Bravo!

Tudi mi smo prišli do svojega doma. In kredita. Pa ne s šparanjem, ampak z obilno dediščino. In tudi mi smo postali vredni, preklopili smo se iz nič na ena. In ko me ljudje sprašujejo, a je fajn, sem se navadila reči, da je super in seveda oh in sploh, ko imaš svoj dom. Ampak v bistvu ni čisto tako. V bistvu človek s svojim domom in kreditom postane obvladljiva enota. Palce gor za državo. Pade v svojo špuro vsakdana in mesečnih anuitet in spremljanja svetovnih trgov in obrestnih mer. Tak človek postane puhlica, posmeh evoluciji in deluje v korist tistim, ki imajo profit pri obračanju in mahinacijah s tujim kapitalom.

To cut the long story short. Imamo dom, tudi kopalnico. In posodice za začimbe vse enakih barv in oblik. In poličke, ki se ujemajo z zavesami, pa porcelan, ki smo ga vzeli pri prababici in nam sedaj krasi kredenco v kuhinji. Nenazadnje, prav danes smo postali bogatejši za nekaj okrasnih rož. Tepihov pa na žalost še ni. Ob vsem tem se počutim kot lik iz romana Prevzetnost in pristranost,samo da jaz namesto moža iščem okrasne predmete za dom. Kako zelo zeitgeistersko. Bravo jaz! Imam svojo kožo, imam identiteto. Dom, to sem jaz.