četrtek, 21. april 2016

Bratislava











Ko ti pravijo, da je vse možno, da živimo v demokraciji, kjer ima vsak posameznik besedo na vseh ravneh bivanja, razočaranje preži v zavedanju, da nam je vse prepovedano. Lahko živimo dlje, lahko komuniciramo z vsem svetom, lahko postanemo karkoli želimo ... Pa ja! Stres nas bo pokopal zelo zgodaj, komunikacija je zgolj virtualna in nič ne pove o človeku samem in naše aspiracije so zgolj možnosti, ki se nikoli zares ne uresničijo. Saj veste, danes so sanje dovoljene, jutri pa je nov dan. In ko ljudje v odrasli dobi ugotovimo, da živimo virtualno realnost samih sebe, realnost, ki bo izginila v trenutku, ko bomo naredili nekaj narobe - spregovorili o prepovedani temi, vzeli v roke napačen artifakt ali zavrnili splošno uveljavljene dogme, se pravi, ko se bo sistem odzval skrajno nasilno ... oprostite, korekturno ... oprostite, spravno, in nas vrnil na pravo pot - se odrasli ljudje prelevimo v antagoniste samih sebe (antagoníst  -a m () kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec), z namenom, da zatremo svoj notranji glas, ki nam pravi, da živimo bedna, prazna življenja, kajti drugače ne moremo preživeti. Kdo si upa izstopiti iz igre?

Hja, Bratislava. Ljubljana po slovaško.

1 komentar: