sreda, 28. avgust 2013

Un cappuccino, per favore.





'' ... my soul is in Trieste,'' je napisal James Joyce svoji ženi Nori. In ker smo letošnje poletje tudi mi svoje srce pustili tam doli na obali, v krajih, kjer se vsi tiri končajo, kjer ljudje na ulici govorijo eno tako čudno mešanico italijanščine, slovenščine in hrvaščine in kjer se fizična ujetost med kopno in morje vedno znova pretvarja v neizmerno svobodo duha, smo se nekega jutra odpeljali tja čez na kavo. Zakaj pa ne, čez mejo je kava itak najboljša. O, ja. Tanajtaboljša. In v samo dvajsetih minutah imaš občutek, da si prestopil prag znanega sveta in se potopil v novega, malo bolj mehkega, iskrenega in melodičnega od našega. In če ne znaš niti besede italijansko in hočeš en kofe, ga lahko naročiš tudi po slovensko. Un cappuccino in bicchiere, per favore. Ker te drži gor še ves dan.

11 komentarjev:

  1. Kar stožilo se mi je, ko sem to prebrala. Moram tudi sama po dolgem času kaj za mejo, pa magari samo na cappuccin.

    OdgovoriIzbriši
  2. Jaz bi pa en latte macchiato :) Na sejmu v Vicenzi naredijo hudo dobrega :)

    OdgovoriIzbriši
  3. mmm...Trst, eno najljubših mest. Ima svoj čar. In ja, kava v Trstu,....sem se ob tvojih slikah kar preselila tja za par minut...tako bi pasala!

    OdgovoriIzbriši
  4. Trst je meni tako ljub. Pa ga poznam samo po slikah in ko sem se enkrat do železniške peljala.. Ampak me vseeno tako zelo privlači. Mislim da se bova midva v bližnji prihodnosti še veliko podružila.
    Res čudovite slike.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ma jaz ne vem, kako jim rata. Kava je kava, ampak ne, oni iz kave naredijo umetnost.

    OdgovoriIzbriši
  6. Vabljiv zapis... Cappuccino mi je skoraj zadišal....:)

    OdgovoriIzbriši
  7. Ja, kava je v Italiji nekaj posebnega. Prepotovali smo že celo Italijo, naročali kavo v imenitnih kavarnah na glavnih trgih mest ali v kakšnih zakotnih pajzljih - vsakič je bila odlična. Brez izjeme. Kava okusna, pena na kapučinu kot se zagre.
    Nazadnje smo jo v Trstu pili prejšnji četrtek. Ob pol enajstih zvečer. Čarobno je bilo.

    OdgovoriIzbriši
  8. Hvala za ta zapis. :) Včasih rabim svež pogled nekoga drugega, da se spet zavem čarobnosti mojega mesta, ki včasih zdrkne v samoumevnost in v naglici vsakdana postane neopazna.

    P.s.: Ko boš naslednjič naročala cappuccino v kozarcu, lahko rečeš kar "capo in bi". Boš izpadla kot prava Tržačanka ;)

    OdgovoriIzbriši
  9. Dailan, hvala. Uau, un capo in bi. Seveda bom.

    OdgovoriIzbriši
  10. Ob prebiranju te objave sem se na ta turobni jesenski dan za hip znasla v poletju. Hvala

    OdgovoriIzbriši