petek, 03. maj 2013

Odtujeno





Odtujena bitja smo.

Že drugič v tem tednu se mi je pripetilo, da je moje dete na igrišču objelo tujega otroka, ker se mu je zdelo, da bo tako najlažje navezalo stik in se smelo igrati s tujimi igračami, ki so vedno boljše od lastnih. Pa je tadruga mati, predatorsko in superzaščitniško počepnjena milimeter stran od svojega otroka, moje dete okregala in napodila stran, ker ne želi, da kdorkoli objema njenega otroka.

Danes je ena taka spaka sodobne družbe po vrhu vsega iz torbe izvlekla čistilne robčke in svoje dete obrisala po obrazu, ker ga je naše dete objelo in mu dalo poljubček na lice. Tadrugi otrok je bil seveda čisto zadovoljen s pozdravom in se je hotel igrati, ampak, boh ne dej, kdo ve, kaj vse nosimo s seboj, morda kolero ali tifus, brž čistilne robčke ven, da rešimo porcelanastega otroka pred kužnim stvorom svoje lastne vrste.

Naslednjič, ko boste s svojim otrokom zunaj na kakem otroškem igrišču, takem, kjer ste prvič in nihče nikogar ne pozna, se ozrite okrog sebe in poglejte, kako se obnašamo novodobni homosapiensi v vlogi staršev. Večina jih bo tičala v svojem kotičku, na varni razdalji, povprečje dva ali trije odrasli na enega otroka. Otroci si bodo krčevito želeli družbe, odrasli pa jih bodo vlekli nazaj in svarili pred nevarnostjo drugih otrok. In če bo že prišlo do previdnega in taktnega zbliževanja nasprotnih taborov, se bo ob prvem kreganju zaradi slučajno nasilno zločinsko izruvane lopatke iz rok enega vmešalo vsaj pet pogajalcev psov čuvajev, alias prenapetih staršev, ki ne bodo nikakor dovolili tujcu, da grdo pogleda njihovega težko pridelanega malčka.

Hvala bogu, da nam je dan rešila stara gospa z juga, ki je pripeljala vnuke ven zato, da se bodo igrali s sebi enakimi, stresla veliko vrečo krame na sredo peskovnika in sama od sebe povabila mularijo, da pride bliže. Enaki z enakimi, kaj naj rečem.

11 komentarjev:

  1. žalostno, a ne? V kakšen čuden svet rastejo naši otroci...in mi z njimi:(

    OdgovoriIzbriši
  2. zelo žalostno in žal resnično

    OdgovoriIzbriši
  3. Čistilni robček? To je najbolj nezaslišana stvar, kar sem jih slišala v življenju.

    OdgovoriIzbriši
  4. Hvala bogu za stare gospe z juga :) In vrtce, kjer je mularija odmaknjena od preveč zaščitniških staršev, vzgojiteljice pa nimajo časa laufat s čistilnimi robčki naokoli..

    OdgovoriIzbriši
  5. Vsa sreča, da so moji zrasli v manj paničnih časih.

    OdgovoriIzbriši
  6. Eh, jaz to tudi poznam...v Tivoliju jih kar margoli. Novopečene mamice, stare okol trideset overprotective in še kaj. Pa ne jih obsojat, lepo prosim. Uboge reve so, ne znajo drugače, niče jim ni pokazal kako...ne z drugimi, ne z lastnimi, odtujene so tudi od svojih otrok, in kar je najhuje - od same sebe.... Meni...meni se samo smilijo - one, otroci, prizadane me pa več ne..

    OdgovoriIzbriši
  7. Norost. Če bi imela otroke, bi jim želela omogočiti tako otroštvo kot sem ga imela sama. To je verjetno danes praktično nemogoče.

    OdgovoriIzbriši
  8. vau, sama imam čisto drugačne izkušnje, mamice, ki ležijo na robu plaže, ali pa v lokalu in komaj čakajo, da potisnejo svojega otroka k meni, da se bom jaz ukvarjala z njim, navsezadnje se s svojim. v soboto sem tekla za tujim otrokom proti morju, ker mi je bil (očitno) zaupan v varstvo, ko sem se s svojim igrala na portoroški plaži. ne me narobe razumet, nič nimam proti stikom, vesela bom, če pride kdo objet mojega (je pa sicer otrok s posebnimi potrebami, dvomim, da bi se zgodilo), ampak ne škodi, če si vzameš čas za svojega otroka. želim si, da bi se otroci igrali skupaj, jih pa v večini vidim same, razdrobljene okrog po plaži, starše pa na kavi in iphonu. tudi za to, da jih zgneteš skupaj si je treba vzet malo svojega časa.

    OdgovoriIzbriši
  9. Hvala za komentarje, punce.

    OdgovoriIzbriši
  10. Plus vse našteto se meni zdi neverjetno tudi to, da jih za na sprehod, na igrišče itd. lepo lepo oblečejo in potem morajo otroci pazit, da se ne umažejo, pa štorkljat v kakšnih nerodnih čevljih okoli, jao jao!

    OdgovoriIzbriši
  11. To pa je bilo kar grozno prebrat. Kako so mali otroci nedolžni in polni ljubezni. Starejši (ne vsi na srečo) pa jih lahko dejansko uničijo :/

    OdgovoriIzbriši