sobota, 17. november 2012

Sladki novi svet

NAMA vabi na nakupovalno predstavo v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. NAKUPOVALNO LUTKOVNO PREDSTAVO. Srh me je spreletel. V predstavi bodo sodelovali znani TV obrazi, kot na primer ga. Tetičkovič. Da bodo zadovoljni tudi starši. Po predstavi bodo prisotni povabljeni k nakupovanju v Narodnem magazinu in menda bodo deležni posebnih popustov. Kaj bi več od lajfa?

Pred leti, v času pred masovnimi gledališkimi predstavami na Prešernovem trgu in v Špas teatru in kar je še podobnega, so si znani gledališčniki zastavljali vprašanje, kako naprej. Sledila sem tem razpravam. To je bil čas, ko v gledališča nisi spravil praktično nikogar, gledališčniki so crkavali od lakote in treba je bilo nekaj ukreniti, da ne bi ta stara obrt povsem zamrla. Nastale so instant predstave tipa Jamski človek in Pet moških.com, ki so z zelo banalno zgodbo in veliko situacijske komike pritegnile množice. Gledališčniki so dobili vojno. Živeli gledališčniki!

Pa vendar se ti isti gledališčniki še danes sprašujejo, ali so ravnali prav, kajti gledališče, tako kot romani ali poezija, pač ni za vse. S tem, ko so gledališča ponudila roko masi, so zgubila na vsebni in kvaliteti. In prav nič prijetno mi ni bilo gledati Jerneja Šugmana v Mali kliniki, ker s tem moj Hamlet pač ni bil več Hamlet, ampak samo še Željo iz Bosne.

Ena stvar pa drži: gledališča za mlado in staro še vedno držijo ogledalo času. Če je Shakespeare pisal o kraljih in kraljicah in spletkah na dvoru, ker se je finansiral iz kraljevega proračuna in je bila kraljica glavna naročnica gledaliških iger, potem je logično, da so današnje gledališke predstave v nakupovalnih središčih, ker je vsa publika v nakupovalnih središčih in ker so le-ta očitno novi meceni slovenske kulture. Klanjamo se, Gospod Potrošnik!

Tako, če se želite dotakniti velike slovenske zvezde iz Naše male klinike, če želite biti del nepozabnega EVENTA in imeti ekskluzivno priložnost, da prvi potegnete kartico skozi Namin plačilni avtomat, potem brž. Ne obotavljajte se, predstava se pričenja! Aja, otroci? Brez skrbi, otroci bodo deležni svojih pet minut zabave, končno jih boste odtrgali od televizije in računalnikov, nekateri bodo prvič videli, da za lutkami nekdo stoji . . . Nepozabno bo. O tem ni dvoma. Kajti ničesar več se ne bodo spomnili, takoj ko jim boste kupili najnovejšo Barbiko ali super bleščeči avto na daljinsko upravljanje. V čudežni deželi nakupov pač ne potrebujemo spomina. Tam se vse želje v trenutku uresničijo. Pripravljeni na sladki novi svet? In . . . pripravljeni na dan po tem?

četrtek, 15. november 2012

Na robu sodobnega sveta








Po hribu navzdol, na sončno Primorsko. V mesto na robu, med tu in tam in koncem sveta. Trst. Kava. Križarka. Skuterji, gost promet. Primorske polknce na umazanih fasadah. Stilske trgovine; take, kot jih v Ljubljani še vedno ni. Koncept. Čeprav na obrobju evropskega sveta. Ste mislili, da se Evropa konča s Slovenijo?

torek, 13. november 2012

Naša mokrota

Nevihtno nebo, mokra trava in nas pet. Kras.

ponedeljek, 12. november 2012

Še zadnjih par








Z vseh koncev in krajev, brez repa in glave.

četrtek, 08. november 2012

Tisoč obrazov

 



Kaj je in česa ni? Barka je mirno rezala skozi polikano gladino jutranje Temze. Nad nami so se razpredali impozantni mostovi, ki nosijo breme stoletij. Paisage ob reki se je spreminjal iz minute v minuto. City se je umaknil gradu, grad finančnemu središču, finance nekdaj najbolj zanikrnemu delu, Docklandsu. Kjer so pred stoletji mudlurksi v blatu iskali ostanke premoga in izgubljene kovance, se danes nesramno šopirijo najdražja stanovanja v Londonu; kakor da se posmehujejo trpljenju in revščini prednamcev. Za širokim rečnim ovinkom se odpre pogled na Greenwich . . . Zastane dih. Mama poleg mene dregne hčerko in sina, naj že pogledata ta čudovit razgled. A? Aha. In še dalje igrata igrice na svojem telefonu. Kaj je in česa ni?

torek, 06. november 2012

ponedeljek, 05. november 2012

nedelja, 04. november 2012

Novemberski London


'I hope to see London once ere I die', W. Shakespeare: Henry IV

Vsakič znova me spreleti srh, ko ugledam to veličastno zgradbo ob Temzi. In vsakič znova sem srečna, da lahko. Novemberski London je v primerjavi z julijskim ali avgustovskim fantomsko prazen in prav zato še bolj divje lep. Meglice nad Westminstrom, jutranja zarja nad Waterloojem, jesensko listje na poti do Tate Modern in mešanica kisa in karija v zraku so tokrat imeli Bondovski pridih. Da, My name is Bond, James Bond v Odeonu v času, ko pri nas nihče več ne hodi v kino, je doživetje posebne vrste. Legendarni 007 je v londonski Odeon, dvorano, ki se lahko primerja z Gallusovo v Cankarjevem domu, tistega večera privabil več tisoč navdušencev. Ogled filma sredi Londona je bolj spominjal na premiero Ko to tamo peva? sredi Beograda - divje, sproščeno, nabito z emocijami in nacionalnim ponosom,s stoječimi ovacijami vsakič, ko se je zaslišal znani Bondov napev. In ko sem na platnu zagledala ulice, po katerih sem se sprehajala tistega dne, in National Gallery, kjer sem bila tik pred začetkom filma, sem se za trenutek počutila kot Anglež in bi si skoraj narisala Union Flag na fris.

In čeprav je bil Bond vrhunec tokratnega potepanja, tudi ostale razstave niso bile od muh. Tate Modern gosti dva vrhunska fotografa; W. Kleina in D. Moriyamo. Muzej Victoria Albert ponuja kostume Hollywoodskih zvezd iz filmskih klasikov, v Britanskem muzeju pa se izteka izjemna razstava o mojstru Shakspearju in njegovih sodobnikih, kjer obiskovalec obstoji pred prvim angleškim prevodom Biblije in prvim Folijem velikega mojstra Shakespeara. Kurja polt od glave do pet, vam povem.

Zvečer pa, ko mesto prekrije tema in londončani preplavijo ulice, restavracije in trgovine, se zgodovina in umetnost umakneta divji potrošnji in mesenim užitkom enaindvajsetega stoletja. Priseljenci pospravijo svoje izdelke s tržnic v Brick Lanu. Gostinci te v polomljeni angleščini vabijo v najboljšo restavracijo karija. Mladi, zdravi in lepi londončani, se spremenijo v zveri po parih vrčkih piva. Vsakdo, ki količkaj velja, v roki nese vsaj tri vrečke priznanih modnih znamk. Gejevska scena pridiši izza slehernega vogala v Sohu. Kitajska četrt na široko odpre svoja vrata in buri domišljijo s tisočerimi lampijončki in eksotičnimi vonjavami. Mjuzikli, gledališke predstave in stand-up šovi lovijo še zadnje obiskovalce. Striptiz klubi, kazinoji in beznice vseh vrst te vabijo v svoje drobovje, z namenom, da iz tebe iztisnejo poslednji peni in te izbljunejo praznega in izmučenega v prvih urah naslednjega dne.

London je divje mesto; divje lepo mesto. Je skok v prihodnost in preteklost hkrati. Je mesto tisočerih obrazov in bolečih skominov. Je bil in ostaja moja velika strast.