torek, 25. september 2012

ponedeljek, 24. september 2012

Moj razgled

Tam gori na hribčku stoji hiška. Taka lična, kamnita.

Tam v hiški nihče več ne prebiva.


Tam pred hiško samevajo fige, trte in oljčni nasad.



Tam doli pod hiško se svetlikajo soline. Moj najljubši pogled na zaliv.

nedelja, 23. september 2012

Novi Ambient


Mojega Ambienta ni več. Vsaj takega, kot sem ga bila vajena zadnjih 10 let, ne. Novo uredništvo, večinoma novi sodelavci, nova podoba, razširjena izdaja, nova cena, druga naklada - drugačen Ambient. Večinoma ne-všečen, če koga briga moje mnenje.

Samo na prvi pogled enak prejšnjemu, se že ob drugem listanju in kasnejšem branju izkaže za bolj plehkega in površinskega od starega. V dvakrat debelejši izdaji, ki je tako obsežna, da jo bom po novem morala osebno prevzeti od poštarja, ker niti v nabiralnik ne gre, je večina prispevkov že videnih, že prebranih in prežvečenih v drugih podobnih revijah, kot je denimo revija Hiše, ali pa zgolj prevedenih in povzetih iz tujejezičnih revij. Od starih kolumnistov je ostal Ambrožič, ki je očitno dovolj všečen in ekscentričen za vsako uredniško opcijo. Skozi velika vrata je vstopil Marko Crnkovič, odvisnik od socialnih omrežij, ki si v duhu časa želi imeti svoj Instagram portret na osebni izkaznici in biti svetovalec upravne enote, ki bo sprejemala iphonografije za osebne dokumente. Veliko prispevkov so zreducirali na nivo rumenega tiska o dišečih svečkah in pisanih lučkah za vaš dom. Intervju s Špelo Lenarčič, modno poznavalko in urednico; žensko s karizmo in nezmotljivim čutom za lepoto, se vrti okrog vprašanj tipa: Kaj ste hoteli postati, ko ste bili majhni? in Nakupovanje: nuja, užitek, projekt?, kar bi odrasel bralec prisodil reviji Smrklja. Po novem je revija Ambient tudi revija o modi, avtomobilizmu in filmu, kar ni nujno slabo, vsekakor bo tovrstno mešanje umetniških področij ustvarjanja nagradil ali povozil čas - pa vendarle predlagam, da dodate še horoskop. Nekako bi se skladal z novim konceptom revije.

Osebno se mi dopadeta zgolj prispevek o arhitekturnem bienalu v Benetkah in fotoreportaža z Mangrta. Zatorej, dragi uredniki Ambienta, dovolite namig. Vaša revija je bila v preteklosti posebna zato, ker je cenila stroko. Z veliko žlico jo je pritegnila k sodelovanju ljudi stroke, ki so zaznamovali njene strani s svojimi razmišljanji in kritičnostjo do našega arhitekturnega/oblikovalskega vsakdana. Ne bi bilo švoh, če bi tudi Vi delali na Vsebini (z veliko začetnico) v obliki intervjujev in poglobljenih razmišljanj naših ter tujih profesorjev, arhitektov, oblikovalcev in ne na kvantiteti v obliki razširjene izdaje, polne instant člankov o dišečih svečkah in Instagramu (oprostite namerno banalizacijo), ki si v določenih segmentih interdisciplinarnosti zelo očitno želi posnemati svetovljanski Monocle, pa to še zdaleč ni. In tudi ne more biti.

Za konec naj navržem še podatek, ki se bo premnogim zdel ključen pri ponovnem branju zgoraj napisanega: sem zgolj nergaška profesorica angleškega jezika in me kot tako jemljite resno le takrat, ko navajam, da se bom po preteku desetletne naročnine odjavila od novega Ambienta. O vaši stroki nimam pojma, vi pa najbolje veste, kakšen naj bo PRAVI Ambient.

torek, 18. september 2012

Zjutraj blizu Ljubljane

Vse tiho je bilo. Voda je zalila zemljo in tako naglo hlapela v zrak, da sem težko dihala. Meglice nad barjansko ravnico so se grozeče vlekle prek Krima tam zadaj. Nikjer nikogar, samo jaz in Sv. Ana in Jezero.

Eno od prvih res hladnih, pozno poletnih juter se je že čez nekaj ur prelevilo v krasen, s soncem obsijan dan. Pozdravljena, jesen!





ponedeljek, 17. september 2012

Slovo od poletja








Slovo od poletja, skok v Kranjsko Goro in okolico, ropot koles, palačinke za malico, jota in ričet za kosilo, voda, sonce in gugalnice.

Upam, da ste lepo zaplavali v novo šolsko in delovno leto.

nedelja, 02. september 2012