sobota, 28. januar 2012

Jaz telefon


Sodelavki povem, da sem ponosna lastnica novega iPhona. Počutim se mogočno, šopirim se kot pav v času parjenja. Dovolim ji, da se me dotakne in postane moja najboljša prijateljica. Ona pa odvrne, da z veseljem, če ji razložim, kaj to sploh je iPhone.

četrtek, 26. januar 2012

Vampi


Ni ga čez vampe! Tile so iz Plečnikovega hrama.

Brez solin ne gre




Čez deset




Vsakič znova se oblečemo in obujemo ljubljanskim razmeram primerno, primorci se nam pa režijo in sprašujejo, če smo namenjeni v Sibirijo. Če te dni potujete na Obalo, vedite, da se temperatura čez dan dvigne nad deset stopinj. Snežke in debele zimske puhovke lahko pustite doma.

sobota, 21. januar 2012

Cucki

Ravno sem legla na kavč, da malce spočijem betežne sklepe, ko me je milostno pogledal z velikimi rjavimi očmi in mi dal tačko na trebuh. Ker ni bilo staršev doma, sem cucka peljala ven jaz. Jaz, ki imam najrajši tiste živali, ki me gledajo iz otroških slikanic. Odprl se mi je nov svet. Postala sem sprehajalka psov. Sončni zahodi ob morju so zakon. In cucki se občasno obnašajo kot krave - pasejo se. Kdo bi si mislil.

Nebo nad nami

Včeraj po dežju je posijalo poznopopoldansko sonce in takoj zatem umrlo na nebu nad nami.

sreda, 18. januar 2012

Na Sveti Ani

Sprehod in sončni zahod nad barjansko ravnjo. Krasen zaključek dneva.


torek, 17. januar 2012

Nekaj fotografij zadnjih dni


1. Moji novi rastlinici. Obožujem njune nenavadne liste.
2. Po dolgem času fičo.
3. Hodnik v Križankah. Čudovit v svoji nepopolnosti.

ponedeljek, 16. januar 2012

Doma



Na kavi

Seveda na svetu gomazi cel kup zanimivih in radoživih ljudi, ki vedo, zakaj so. In zelo sem vesela, da sem spoznala eno tako veliko žensko, ki zgolj s svojim smehom premika gore.

nedelja, 15. januar 2012

Občutek konca

''Tisto, česar se spominjamo, se ne ujema vedno s tistim, kar se je v resnici zgodilo.''

...

''Živimo v času, ki nas določa in izoblikuje, ampak zdi se mi, da ga nisem nikdar zares razumel. Ne sklicujem se na teorije o tem, kako čas ovinkari in se vrti nazaj ali celo obstaja v vzporednih različicah. Ne, v mislih imam navaden, vsakodnevni čas, ki pravilno tiktaka v urah: tik tak, tik tak. Ali obstaja še kaj bolj verodostojnega od sekundnega kazalca? Pa vendar nas zavedanje o raztegljivosti časa navdaja s kančkom sreče in bolečino. Nekatera čustva ga pospešijo, druga upočasnijo. Občasno se zdi, da ga imamo premalo - dokler ne napoči trenutek, ko nam resnično spolzi skozi prste in se ne vrne nazaj.''

(The Sense of an Ending, Julian Barnes)

Knjiga je prejela Bookerjevo nagrado za leto 2011, prevod odlomka pa je moj. Zato ga ne jemljite preveč zares. Tukaj ga citiram zgolj zato, ker se zadnje čase veliko ukvarjam z mislijo, kako relativno je to naše kratko življenje; namreč, niti dva človeka nimata enakih spominov o enem in istem dogodku, kar mi daje vedeti, da resnica ni ena sama in da je čas, zaznamovan z našimi dejanji in besedami, tako zelo podvržen osebni interpretaciji, da ni verodostojen. Kaj nam torej ostane od njega?

ponedeljek, 09. januar 2012

Dežela Nije

In potem sta mimo priletela Peter Pan in vila Zvončica in ura je tiktakala v krokodilovem trebuhu.

Ne, pravzaprav sem zaspala pod drevesom in zagledala zajčka z uro, ki je skočil v luknjo, in mu sledila in potem ...

Potem je komet Repatec za kazen na Zemljo pripeljal zvezdico Zaspanko in potem ...

Potem je zvezdica Zaspanka zlobnega Ceferina naučila napisati besedo LJUBA, da je lahko pisal mami za glavnik, in v prsih mu je začelo biti srce in potem ...

Potem smo živeli srečno do konca svojih dni.

Niko Kralj II

Ko bom velika, bom Niko Kralj.




nedelja, 08. januar 2012

sobota, 07. januar 2012

Niko Kralj

 ... je kralj.

Starec in morje

Trenutno najlepša knjiga pod soncem.

Prosim, ne menite se za moje pogrizene prste. Niso mi ravno v ponos.





četrtek, 05. januar 2012

Ob morju




Če bodo od sedaj naprej zime tako mile, takoj podpišem za globalno ogrevanje.

sreda, 04. januar 2012

Solata

To je moja današnja večerja. Dober tek, karkoli že jeste. Upam, da je okusno in da lepo zgleda.

. . .

Pred leti sva skakali okrog nonine hiše v spodnjih hlačkah, delali zvarke iz zemlje in brezinih plodov, hodili druga k drugi na rojstnodnevne zabave z lepo zavitimi darili - frizura na prečko - kasneje sva vse dni preživeli ob morju, lizali sladoled iz smetane in jagod, tiščali glave skupaj in brali poceni kriminalke, bili sošolki in se za nekaj časa razšli. Sedaj se vidiva enkrat na leto ... tik pred Silvestrovim. Veliko si imava povedati, pa tako malo časa. Premalo.

Hvala, Teja, za obisk. Nasvidenje prihodnje leto.