ponedeljek, 12. november 2012

Še zadnjih par








Z vseh koncev in krajev, brez repa in glave.

6 komentarjev:

  1. S tabo se je pa res super sprehajati!

    OdgovoriIzbriši
  2. jest bi šla tudi v london. ne zej, ampak spomladi al pa poleti.

    OdgovoriIzbriši
  3. a ni lepo ko je tudi zasmeten vhod tako romantičen.
    irena je dobro ubesedila mojo fleš, da vidiš london zelo "po moje" in te bom prav gotovo pobrala po kakšnem nasvetu pred naslednjim obiskom...
    in pri taprvih njokih sem se spomnila, kako sem moji sopotovalki indoktrinirala, da moramo jest angleško , če pa se nam že zaškifajo vse pite in nezabeljen grah, pa vsaj internacionalno, Zadnja dva dneva zadjnega obiska smo preživele v perfektni italijanski špageteriji (ker, prvič, so nas vrgli z fensi wine bara, ker je bil otrok star manj kot 16 let in se ne spodobi, da uživa v hrani v družbi širaza, drugič, ker smo bile tako izmučene, da smo se odločile, da si v pubu ne bomo same nosile hrane v drugo nadstropje...in sem rekla, jaaaa, ok, cedim, otrok je lačen in jeb... local cousine, gremo na pašto. Druga ali tretja najboljša pašta po Stromboliju in Mantovi in my life:D) Sem pa v Londonu doživela tudi najdražjo popečeno grmadico rdeče pese v življenju, nooo, jaz bom samo nekaj zelenjavnega, tako za prebavo. Ahhha! Ambient pa je bil sublimen;)
    Love your London Sandra!

    OdgovoriIzbriši
  4. LOL

    Sem tudi jaz od unih, ki hočejo vse lokalno, ampak moj možek . . . niti sučajno. V Brick Lanu sva našla tradicionalno Fish and Chips restavracijo. Jaz se veselim kot mali otrok, ker vedno razlagam dijakom o tej tradicionalni hrani, pa je nisem še nikdar probala. Ful me je mikal krompirček prelit s kisom in te fore. Ampak mojemu možu se je obrnil želodec, takoj ko sva odprla vrata in je v naju puhnil tisti mastni in slastni vonj po tauženkrat prevretem olju in postanih ribah. Pa je šla moja kulturna experience par excellence po gobe. Tudi midva sva zavila v italijansko (mamino) kuhinjo. Kira hinavca.

    OdgovoriIzbriši
  5. hehe, ribice in krompirček, probala, pogoltnila inm takoj iskreno izjavila never, never, never, sem pa zato v Londres našla (za našo najstnico) nagrajeni hamburger v zelo americano restavraciji, moja obrv je bila dvignjena v nebo, ampak, ker sem dobra teta, ki je dovzetna za prav vse (japaja) smo jedli res doooobro. Mislim, da sem prvič v življenju jedla Pravi hamburger na tej strani oceana. Mah, London je megastičen prav zaradi te multimultimulti lonca, za katerega sem poterbovala nekaj časa da sem ga sprejela. London je pač megamix in resnično nima smisla vztrjati na jaterni piti (čeprav jim je pire najslajši) in nezablejneim zelenjem. Jeh, kulinarični London je moj naslednji izziv.

    OdgovoriIzbriši