nedelja, 04. november 2012

Novemberski London


'I hope to see London once ere I die', W. Shakespeare: Henry IV

Vsakič znova me spreleti srh, ko ugledam to veličastno zgradbo ob Temzi. In vsakič znova sem srečna, da lahko. Novemberski London je v primerjavi z julijskim ali avgustovskim fantomsko prazen in prav zato še bolj divje lep. Meglice nad Westminstrom, jutranja zarja nad Waterloojem, jesensko listje na poti do Tate Modern in mešanica kisa in karija v zraku so tokrat imeli Bondovski pridih. Da, My name is Bond, James Bond v Odeonu v času, ko pri nas nihče več ne hodi v kino, je doživetje posebne vrste. Legendarni 007 je v londonski Odeon, dvorano, ki se lahko primerja z Gallusovo v Cankarjevem domu, tistega večera privabil več tisoč navdušencev. Ogled filma sredi Londona je bolj spominjal na premiero Ko to tamo peva? sredi Beograda - divje, sproščeno, nabito z emocijami in nacionalnim ponosom,s stoječimi ovacijami vsakič, ko se je zaslišal znani Bondov napev. In ko sem na platnu zagledala ulice, po katerih sem se sprehajala tistega dne, in National Gallery, kjer sem bila tik pred začetkom filma, sem se za trenutek počutila kot Anglež in bi si skoraj narisala Union Flag na fris.

In čeprav je bil Bond vrhunec tokratnega potepanja, tudi ostale razstave niso bile od muh. Tate Modern gosti dva vrhunska fotografa; W. Kleina in D. Moriyamo. Muzej Victoria Albert ponuja kostume Hollywoodskih zvezd iz filmskih klasikov, v Britanskem muzeju pa se izteka izjemna razstava o mojstru Shakspearju in njegovih sodobnikih, kjer obiskovalec obstoji pred prvim angleškim prevodom Biblije in prvim Folijem velikega mojstra Shakespeara. Kurja polt od glave do pet, vam povem.

Zvečer pa, ko mesto prekrije tema in londončani preplavijo ulice, restavracije in trgovine, se zgodovina in umetnost umakneta divji potrošnji in mesenim užitkom enaindvajsetega stoletja. Priseljenci pospravijo svoje izdelke s tržnic v Brick Lanu. Gostinci te v polomljeni angleščini vabijo v najboljšo restavracijo karija. Mladi, zdravi in lepi londončani, se spremenijo v zveri po parih vrčkih piva. Vsakdo, ki količkaj velja, v roki nese vsaj tri vrečke priznanih modnih znamk. Gejevska scena pridiši izza slehernega vogala v Sohu. Kitajska četrt na široko odpre svoja vrata in buri domišljijo s tisočerimi lampijončki in eksotičnimi vonjavami. Mjuzikli, gledališke predstave in stand-up šovi lovijo še zadnje obiskovalce. Striptiz klubi, kazinoji in beznice vseh vrst te vabijo v svoje drobovje, z namenom, da iz tebe iztisnejo poslednji peni in te izbljunejo praznega in izmučenega v prvih urah naslednjega dne.

London je divje mesto; divje lepo mesto. Je skok v prihodnost in preteklost hkrati. Je mesto tisočerih obrazov in bolečih skominov. Je bil in ostaja moja velika strast.


5 komentarjev:

  1. tako, zdaj ti bom povedala, kaj se mi je zgodilo včeraj, ko sem zagledala tvoj post...nisem ga še niti prebrala...ensotavno sem ppozelenela od zavisti, očis so se mi povesile in usta skrćila v vozel, niti slućajno sniem pomislila "Ooooo, Sandra je bila v Londonu , so lovely, Ooooooo". Nope, MXH)??(vkYxx!! je šinilo skozi moje skisane možgančke in iz leve nosnice je švignila ena mini strela.
    Tako pač je ko je pošten človek fouš, tako fouš, da malce stisne.
    Tvoj srž Londona je tako perfekten,d a sem danes sposobna biti tudi malce srečna, ko ponovno berem post.
    London je moja mantra za "slabe" dni. In mi manjka.

    OdgovoriIzbriši
  2. @matilda, ti si moj merci: Hvala, ker si. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. lepe fotke, vseh 3 postov:) london - my absolutely favourite. poleti, jeseni, pozimi, spomladi. anytime. verjamem, da je bil krasen getaway:))tudi jaz žicam mojega moža že nekaj časa za kaj tekega:))

    OdgovoriIzbriši
  4. Zelo mi je všeč kako si opisala London, skoraj pa bi že bila tam. (:

    OdgovoriIzbriši