sreda, 04. julij 2012

Na pločniku

Ob sedmih zjutraj je bila pred nemško ambasado gneča. V množici je bila ženska s tremi malimi otroki, pokriti z deko so spali na pločniku. Sodelovka mi je v službi pripovedovala o avansu za nova vrata. Znanko je zanimalo, kam šibamo na počitnice. Oni bodo kampirali. Med tem so se ženska in otroci na pločniku gotovo že predramili in molče čakali na delovno vizo za Nemčijo. V Sloveniji ni več dela. Najstarejša hči uživa pri starih starših. Nekaj dijakom je bilo slabo, ko so čakali na popravne izpite. Sodelavke v zbornici so spraševale druga drugo, kaj bodo imele oblečeno na končnem izletu. Kopalke da ali ne? Kdo ve, ali so otroci na pločniku lačni in žejni. Kake spomine na otroštvo bodo imeli ti otroci? Enake kot moji? Življenje zna biti pi***.

4 komentarji:

  1. Ja, žal življenje res zna biti usrano :( Upam, da se za malčke obrne na bolje in bodo spet lahko dostojno živeli.

    OdgovoriIzbriši
  2. Življenje je kurba. Ne rabiš hodit v Afriko in pripovedovat kako nimajo za pit in jest, eh; mogoče se moraš samo v spodnji štuk bloka odpravit...spreminja se, to hočeš povedat ane? Pa še vidno postaja, kot včasih....

    OdgovoriIzbriši
  3. Svet še nikoli ni bil pravičen in fer in utopično je pričakovati, da bo tudi zdaj ali kdaj v prihodnje.
    Pred 20 leti mi je ena gospa govorila, da je naš svet le dolina solz. Počasi jo začenjam razumet, čeprav nje že dolgo ni več. Žal se je utopila v solzah :(

    OdgovoriIzbriši
  4. Vsi smo mi...
    http://www.youtube.com/watch?v=P7kZsCgE5lQ

    OdgovoriIzbriši