četrtek, 31. marec 2011

Z Barja

Nekaj zadnjih fotografij z Barja.




Pomlad v moji soseski

Pomlad je čisto zares tu. Jutri prekopljemo vrt.



torek, 29. marec 2011

Špargljeva tortica

Prispela nova pošiljka špargljev. Smo jih takoj uničili.

Blagor tistim, ki se martinčkajo na primorskem soncu.


Na trgu sem že videla prve jagode. Tale recept moram nujno preizkusiti.

Aja, eni ste me vprašali, kdaj bodo slike z vrta. Khm, nismo ga še niti prekopali. Ampak, neumnemu kmetu itak vedno zraste najboljši krompir. Pa začetniška sreča in te reči. Tako da ... ni straha.

sobota, 26. marec 2011

We pray for Japan

Po uničujočem potresu na Japonskem je voditeljica informativne oddaje na eni od komercialnih tv postaj vprašala Japonko, ki živi v Sloveniji, na kak način lahko Slovenci pomagamo Japonski. Presenetljivo gospa ni omenila nobene humanitarne organizacije, temveč tekmo smučarjev skakalcev v Planici. Čez nekaj dni boste imeli Planico. Lahko bi razdelili japonske zastavice in z njimi mahali v znak podpore. Že to bi nam veliko pomenilo.

Hm, pa da vidimo, če se bo to res zgodilo, sem si mislila. Seveda se ni. Planica je minila v znamenju splošne pijanice kot vsa leta poprej. Morda bomo v mislih z Japonsko na nogometni tekmi Slovenija - Italija v Stožicah. Ah, kje.

Danes zjutraj smo odprli tv, da bi gledali Ži žav. Živ žava nikjer, zato smo spremljali začetek prenosa formule 1 iz Avstralije. Vsi avtomobili so imeli nalepke We pray for Japan.

Tako se temu streže drugod po svetu.

petek, 25. marec 2011

Do gležnjev

Enkrat ko zabredeš v pravo barjansko močvirje, si moker do gležnjev.



ponedeljek, 21. marec 2011

Revček



Ta link je še aktiven. Hvala, Bimbo.

Da se razumemo, če bi se kaj takega zgodilo v domačih krogih, bi se stvar pometla pod preprogo in življenje v Zgornjem kašlju bi mirno teklo dalje. Ker pa gre za ugled Slovenije v Evropskem parlamentu, je Thaler revček moral odstopiti. Saj veste, le kaj bodo rekli sosedi.

Mimogrede, avstrijskemu evro poslancu, ki so ga prav tako zasačili pri podobnem dejanju, grozi kar deset let zapora. Gorje, da pri nas zapremo vse skorumpirane politike. Ja, kam bi jih pa dal?

Regrat in šparglji

Z eko travnikov smo domov pritovorili sečoveljski regrat in šparglje. Če bi nas na poti v Ljubljano kdo ustavil, denimo kak avstrijski turist, in nas vprašal, kaj tovorimo v tistih belih vrečah v prtljažniku, bi mu gladko odvrnili: par brusnih kamnov in angleško sol.


Na hribu nad vasjo

S hriba nad mojo rodno vasico se vidijo celotne Sečoveljske soline. Na hribu so zapuščen samostan, oljčni nasadi in travniki, na katerih se pasejo konji.


Kot sanje

Spomladi je nekaj neoprijemljivega v zraku, nekaj takega kot sanje.



Pomlad

Pomlad se je naselila v deželo to ...


torek, 15. marec 2011

Čokoladna bomba

Ženskam pri 30+ pristoji malce špehca nad pasom kavbojk, kajne? Krasno se ujema s kožno zastavico, ki zaplapola na spodnji strani roke, ko pomahamo v slovo. Vsakemu mimoidočemu moškemu s količkaj izostrenim estetskim čutom se takoj zarosi oko. Samo predstavljajte si, kako se bo moja kraljevska rita želatinasto razlezla žez robove stola mojega novega kolesa, ko bom snedla pol te čokoladne torte. Ne bo mi para pod soncem.

Moje novo kolo

Bližam se Kristusovim letom. In zelo sem bila vesela, ker je moj rojstni dan minil dokaj inkognito. Hvala J za poživljajočo družbo včeraj zvečer.

Eno reč vam pa moram pokazat. Moje rojstnodnevno darilo. Tako otročje vesela nisem bila že od malih nog. A ni krasno? Manjkajo samo še pisani trakci na balanci.

petek, 11. marec 2011

Tretja svetovna vojna?

Že nekaj časa imam grozne sanje. In to nikoli ne pomeni nič dobrega. Sploh zato, ker mi sanje govorijo, da bo v svetu nekaj hudo narobe.

Sarcozy zahteva odstop libijskega diktatorja, tudi ZDA so Gadafiju obrnile hrbet, evropski vrh predlaga sankcije v primeru, da ne odstopi, itd. Kaj se kuha v tej kuhunji?

Če Gadafi zapre pipco z nafto, bo svet zabredel v še večjo gospodarsko krizo. In še vedno je vojna industrija ponovno zagnala gospodarstvo v krizi. Se nam obeta tretja svetovna vojna? Načrtno, premišljeno, zato da se izvlečemo iz najhujšega? Ali je najhujše šele pred nami?

Ko gledam arabski svet na nogah, se vedno znova ozrem po svojih treh malih otrocih in moram priznati, da me pošteno stisne pri srcu. Se tudi vi bojite?

ponedeljek, 07. marec 2011

. . .

Foto razstava

V Mestni hiši ljubljanski je prekrasna razstava fotografij francoske agencije AFP. Fotke jemljejo dih in zvabijo solze na oči.

Pust

Sprevod po ulicah Ljubljane. Letos je bilo zelo malo mask. In veliko krofov - all you can eat.

četrtek, 03. marec 2011

Lahkotnost duha

Pa to ne moreš, da verjameš. Maturitetno vprašanje na ustnem delu izpita pri angleščini se glasi:  kaj veš o ogroženih živalskih vrstah. Podvprašanja: katere so ogrožene živalske vrste; v katerih predelih sveta živi največ ogroženih vrst; katere so tiste organizacije, ki ščitijo ogrožene živalske vrste, zakaj misliš, da je pomembno, da ohranimo ogrožene živalske vrste.

Ja ... Jaz sem proti ubijanju živali.

Pika. Konec. To je vse, kar je dijakinja znala povedati. K vragu vsa podvprašanja! Kaj bi z njimi. Bodimo direktni, ne ovinkarimo - jaz sem proti. Imam svoje mnenje. Ne znam ga sicer podkrepiti z argumenti, ampak, hej, argumentiranje je tarnanje, godrnjanje. Nepomembno natolcevanje v obliki kulturnih, ideoloških in moralnih vrednot, kjer lahko kaj kmalu pridemo navzkriž s samim seboj. Povsem nepotrebna obremenitev. Kratko in jedrnato - sem proti. To je argument sam po sebi. Če sem proti, razmišljam drugače. Če razmišljam drugače, razumem, kako razmišlja večina, in se z njo ne strinjam. Če razumem, kako razmišlja večina, poznam argumente za, in jih demantiram. Ker vsi vemo, kako razmišlja večina, ni potrebe po dodatnem razlaganju in razkrivanju splošno znanih dejstev. Dovolj je, da rečem, da sem proti. S tem sem povedal vse. S tem zavzamem držo razmišljujočega človeka, ki se upira indoktrinirani množici, zna držati kritično distanco in sledi lastni volji. Jaz sem proti. A štekaš, stara?

Ampak kaj ko vodilni odrasli v maturitetni komisiji nismo povsem štekali te mladostniške jaz sem a priori proti drže in smo tečnobe želeli, da dijakinja utemelji svojo trditev, jo argumentira. Kira frka! Dlje od severnih medvedov in Greenpeaca nismo prišli. In dlje od dveh enostavčnih povedi tudi ne. Prečiščeno. Zakaj bi dolgovezili. Od tega ni nobene koristi.

Današnja mladina je enozložna, dadaistčna. Kaj misliš o navijaškem nasilju? Sami kreteni. Se strinjaš s trditvijo, da je ljubezen slepa? Itak. Zakaj imamo Slovenci tako radi smučanje? Ker imamo hribe. Kateri so tvoji hobiji? Igrice.

Pa kateri kreteni smo mi profesorji, da od te instant generacije, ki žre hitro hrano, pije lahko coca-colo, gleda kmetavzarje na POP TV, bere Žurnal in posluša Lady Gaga, zahtevamo globino? To je približno tako, kot da bi od petletnega otroka zahtevali, da bere knjige brez sličic. Ali pa od brezdomca, da se preseli v ogrevano stanovanje in plačuje račune za vodo, elektriko in ogrevanje. Ni šans! Ne gre.

Profesorji se vse pogosteje soočamo z grotesknim vprašanjem, ali ima smisel svoje dijake sploh še obremenjevati z njim nerazumljivim splošnim znanjem, od njih zahtevati poglobljen vpogled v posamezne dele učne snovi, namenjati čas diskusiji in projektnemu delu, ko pa dijakov snov po učnem načrtu niti slučajno ne zanima, vsa njihova samostojna dela pa so zgolj copy paste z interneta. Bi se morali profesorji prepustiti populističnemu načinu razmišljanja in ponuditi dijakom instant znanje, ki jim bo prišlo prav na banki, v trgovini, na počitnicah v tujini? Preprosto nehati vlivati akademsko znanje v glave, ki niso opremljene za shranjevanje tovrstnega znanja? Konkretno: naj pri angleščini neham težiti s slovnico in preusmerim pozornost na pogovorno angleščino, kjer je dovolj, da dijak zna pravilno povedati, kako prideš do najbližjega nakupovalnega središča? Ali današnji dijaki sploh potrebujejo kaj drugega kot to?

Poglobljeno znanje in utemeljeno lastno mnenje sta dve ogroženi živalski vrsti v našem šolskem sistemu. Pa ne vem, ali je za to kriv sistem ali duh časa. Misli so mantra za norce. Odsotnost misli pa lahkotnost in svoboda duha. Naj nam bo vsem lahka zemljica!

PS: Morda vas utegne zanimati pogovor z irskim pisateljem Michaelom Foleyem.