ponedeljek, 01. avgust 2011

Prvič in drugič

Zdelo se je, kot da sem prišla na obisk k staremu prijatelju. Mesto je imelo znani vonj - kajti vsako mesto ima svoj vonj, čisto tako kot ljudje - granitne ulice so mi povedale, koliko nog jih je prehodilo, medtem ko me ni bilo, vsak vogal je obudil spomine izpred osmih let. Tu smo jedli najboljše pimientose, tu smo se nasmejali do solz in lizali najboljši sladoled, tam smo našli čudovit bar s teraso, ki je imela pogled na staro mestno jedro, malo dlje stran smo ulovili navdušujoč ulični koncert dveh kitaristov, v tej restavraciji sem jedla najbolše chuletas vseh časov, tukaj postrežejo z odličnimi churrosi in vročo čokolado, v tej učilnici me je Rosana naučila prvih španskih besed ...

Ko sem odhajala od doma, me je bilo strah, da me mesto tokrat ne bo pričakalo s tako odprtimi rokami kot zadnjič, kajti nikoli ne more biti tako lepo kot prvič. Pa sem se zmotila. Še lepše je bilo. Upam, da ne bom spet čakala dolgih osem let, da se spet vrnem.







Ni komentarjev:

Objavite komentar