sobota, 23. julij 2011

Estres

Španci do pred kratkim niso poznali besede STRES. Que es esta palabra tan estrana? Kaj za vraga to pomeni, so se spraševali. Nato so jo sprejeli v svoj besednjak, si z njo nekaj časa lomili jezike, ji končno dodali začetni E in dobili hispanizirano različico besede stres, ki se glasi ESTRES. Ampak Španci pravijo, da tisti, ki v Španiji brezglavo teka okrog s kavo v eni rok in aktovko v drugi, to počne zgolj zaradi stila.

In morda prav zaradi slabega poznavanja oziroma tolmačenja besede ESTRES, ali pa zgolj iz povsem nestilskih razlogov, Španci radi preizkušajo meje stiliziranih Evropejcev. Na primer, španska letala imajo pogosto dobro uro zamude na skoraj vseh relacijah. Njeni piloti so totalno destresirani in nimajo pojma, kako grozovite posledice ima lahko stres, ki se polasti ostalih Evropejcev. Za besedo ESTRES niso slišali niti španski prekladalci prtljage, ki so na letališču v Madridu pozabili pretovoriti moj kovček. Še manj pa gospa na okencu za reklamacije, ki mi je z najlepšim latino nasmeškom dejala: Nikar ne skrbi, tvoj kovček bo tukaj že jutri, ali pa pojutrišnjem. No hay ningun problema.

Ti bom dala, ni problema! In čeprav bi ji tisti kovček najraje zatlačila ... saj veste, kam, sem zavzela pozo stilske Evropejke, se nasmehnila, potlačila meni dobro poznan stres v dno duše in upala na najboljše. Nekaj dni za tem se zjutraj potikam po praznih ulicah Santiaga, tu pa tam me preseneti potepuški pes ali pa oglušujoči zvok čistilnega avtomobila. Iščem tržnico. Ne najdem. Ustavim se v eni od kavarn, ki pravkar odpira svoja vrata, naročim kavo in natakarja vprašam, kje je tržnica. Si zelo blizu, ampak ob tej uri ni tam še nikogar, haha, si zelo zgodnja. Pogledam na uro, ura je devet. Devet, za božjo voljo! Spet začutim, kako se me polašča stilska preobrazba v obliki stresa.

Ko pridem v razred na uro španščine, sem točna, ampak zadnja. Moji sošolci so skoraj vsi s severa Evrope. Zelo stilski, ni kaj. Počutim se domače, pomirjeno. Vsaj nekdo se drži pravil, krasno. Vsi skupaj čakamo profesorja, ki ga ni od nikoder. Ko se končno prikaže z natanko polurno zamudo, se oglasi Belgijec, ki pravi: Ah, puntual, como siempre.

8 komentarjev:

  1. Hehe, odličen zapis dejanskega stanja :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ko se boš ravno navadila na tale njihov stil, bo treba pa domov :))))

    OdgovoriIzbriši
  3. Uf don't tell me ... ko se mi je najbolj "zaluštalo", da bi šla malo po mestu in po trgovinah je bila siesta. V pol leta se nisem navadila :) Vseeno vem, da boš uživala ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. :)))
    Komaj čakam na stilske slike ;). Uživaj!!!

    OdgovoriIzbriši
  5. Upam, da si kovček že dobila...? :-)

    Uživaj! Pa vseeno še kaj napiši - na slikce pa lahko še kak teden počakamo. ;-)

    OdgovoriIzbriši
  6. krasn! komi čakam naslednje objave!

    OdgovoriIzbriši
  7. Hahahha, kako poznano, Španci pač. Ni dovolj, da se naučiš jezika, spoznati moraš tudi kulturo in navade hehehe. Komaj čakam nadaljevanje!

    OdgovoriIzbriši