sreda, 04. maj 2011

* * *

Zgodba o tem, kako se lahko v trenutku spremenim v žival, ali drugače, kako zoprna znam biti v resnici.

V trgovini ...

Prosim, gospod, kaj boste? Ne, gospodična je bila pred mano. Aha, prosim, kaj boste? Petnajst dek mortadele z olivami, prosim. Gospod, vi boste pa najbrž samo kruh, ane? Ja, ampak ni ... Jaz bi pa samo salamo. Ampak salamo se dolgo reže. Lahko počakam. Joj, no ... Joži, a prideš postreč gospoda? Katero salamo pa dam? Mortadelo z olivami, prosim. A to ali ono? Z olivami, hvala. A narežem na kupček ali posamično? Kako, prosim? Na kupček ali posamično? Kakor vam je lažje.

Prodajalka ne najde papirja, zatakne se ji mašina ...

A vam narežem bolj na tanko ali bolj na debelo? Poslušite, gospa, zdej me pa nehite zaj*** v glavo in mi narežite to mortadelo! Saj sem samo vprašala, no, eni pač hočejo bolj na tanko, eni pa bolj na debelo. Mislim, da obe veva, za kaj gre. Mislim, no ...

Prodajalka začne rezati mortadelo ... z olivami ...

Hvala lepa, gospa, sem si premislila.

2 komentarja:

  1. kaj vraga pa pomeni na kupček ali posamično?!

    OdgovoriIzbriši
  2. Sploh ne veš, kako dobro se ti godi. Ko sem bila še prebrisana mulka v svetem socializmu, so v naši trgovini prodajali samo tri vrste senvičev, ki so bili pripravljeni že vnaprej. Kaj so se prodajalke smejale z mene, ko sem enkrat začela kar naštevati, kakšen sendvič si želim (mortadela, sir, kumarice, jajce...) Desetletje pozneje te te iste prodajalke prestrašeno gledajo in večkrat vprašajo, kaj vse si še želiš v svoj sendvič, ki ti ga naredijo na licu mesta ...

    OdgovoriIzbriši