četrtek, 03. marec 2011

Lahkotnost duha

Pa to ne moreš, da verjameš. Maturitetno vprašanje na ustnem delu izpita pri angleščini se glasi:  kaj veš o ogroženih živalskih vrstah. Podvprašanja: katere so ogrožene živalske vrste; v katerih predelih sveta živi največ ogroženih vrst; katere so tiste organizacije, ki ščitijo ogrožene živalske vrste, zakaj misliš, da je pomembno, da ohranimo ogrožene živalske vrste.

Ja ... Jaz sem proti ubijanju živali.

Pika. Konec. To je vse, kar je dijakinja znala povedati. K vragu vsa podvprašanja! Kaj bi z njimi. Bodimo direktni, ne ovinkarimo - jaz sem proti. Imam svoje mnenje. Ne znam ga sicer podkrepiti z argumenti, ampak, hej, argumentiranje je tarnanje, godrnjanje. Nepomembno natolcevanje v obliki kulturnih, ideoloških in moralnih vrednot, kjer lahko kaj kmalu pridemo navzkriž s samim seboj. Povsem nepotrebna obremenitev. Kratko in jedrnato - sem proti. To je argument sam po sebi. Če sem proti, razmišljam drugače. Če razmišljam drugače, razumem, kako razmišlja večina, in se z njo ne strinjam. Če razumem, kako razmišlja večina, poznam argumente za, in jih demantiram. Ker vsi vemo, kako razmišlja večina, ni potrebe po dodatnem razlaganju in razkrivanju splošno znanih dejstev. Dovolj je, da rečem, da sem proti. S tem sem povedal vse. S tem zavzamem držo razmišljujočega človeka, ki se upira indoktrinirani množici, zna držati kritično distanco in sledi lastni volji. Jaz sem proti. A štekaš, stara?

Ampak kaj ko vodilni odrasli v maturitetni komisiji nismo povsem štekali te mladostniške jaz sem a priori proti drže in smo tečnobe želeli, da dijakinja utemelji svojo trditev, jo argumentira. Kira frka! Dlje od severnih medvedov in Greenpeaca nismo prišli. In dlje od dveh enostavčnih povedi tudi ne. Prečiščeno. Zakaj bi dolgovezili. Od tega ni nobene koristi.

Današnja mladina je enozložna, dadaistčna. Kaj misliš o navijaškem nasilju? Sami kreteni. Se strinjaš s trditvijo, da je ljubezen slepa? Itak. Zakaj imamo Slovenci tako radi smučanje? Ker imamo hribe. Kateri so tvoji hobiji? Igrice.

Pa kateri kreteni smo mi profesorji, da od te instant generacije, ki žre hitro hrano, pije lahko coca-colo, gleda kmetavzarje na POP TV, bere Žurnal in posluša Lady Gaga, zahtevamo globino? To je približno tako, kot da bi od petletnega otroka zahtevali, da bere knjige brez sličic. Ali pa od brezdomca, da se preseli v ogrevano stanovanje in plačuje račune za vodo, elektriko in ogrevanje. Ni šans! Ne gre.

Profesorji se vse pogosteje soočamo z grotesknim vprašanjem, ali ima smisel svoje dijake sploh še obremenjevati z njim nerazumljivim splošnim znanjem, od njih zahtevati poglobljen vpogled v posamezne dele učne snovi, namenjati čas diskusiji in projektnemu delu, ko pa dijakov snov po učnem načrtu niti slučajno ne zanima, vsa njihova samostojna dela pa so zgolj copy paste z interneta. Bi se morali profesorji prepustiti populističnemu načinu razmišljanja in ponuditi dijakom instant znanje, ki jim bo prišlo prav na banki, v trgovini, na počitnicah v tujini? Preprosto nehati vlivati akademsko znanje v glave, ki niso opremljene za shranjevanje tovrstnega znanja? Konkretno: naj pri angleščini neham težiti s slovnico in preusmerim pozornost na pogovorno angleščino, kjer je dovolj, da dijak zna pravilno povedati, kako prideš do najbližjega nakupovalnega središča? Ali današnji dijaki sploh potrebujejo kaj drugega kot to?

Poglobljeno znanje in utemeljeno lastno mnenje sta dve ogroženi živalski vrsti v našem šolskem sistemu. Pa ne vem, ali je za to kriv sistem ali duh časa. Misli so mantra za norce. Odsotnost misli pa lahkotnost in svoboda duha. Naj nam bo vsem lahka zemljica!

PS: Morda vas utegne zanimati pogovor z irskim pisateljem Michaelom Foleyem.

50 komentarjev:

  1. O, vidim, da so tudi tebe malenkost zjezili danes. Očitno je res tak dan. :-) Ta mladina.

    In na koncu še reč, da je ta deklina, ki se je z vsem le strinjala, naredila maturo iz angleščine s kako dobro oceno?!?!?

    OdgovoriIzbriši
  2. Kot zastopnica srednje šole, ki svojim dijakom na koncu podeli maturo kot neke vrste veljaven dokaz njihovega znanja, se nimaš kaj sekirati: če nekdo zna povedati samo 2 stavka na temo, ki velja za dovolj splošno, da bi o njej nekaj moral znati povedati vsak, potem pač ni "zrel" (Mature) za maturo.

    Če pa se na stvari spraviš gledat s filozofskega in družbeno-kritičnega stališča ... si mi ukradla osnovno idejo prispevka, ki bi ga napisala in objavila, če bi imela čas :-) ... In izjemoma nisem čisto nič ponosna, da moramo pri tej temi tako tuliti v rog ...

    OdgovoriIzbriši
  3. Hm predvsem mislim, da je vprašanje bedasto. Od nekoga, ki je pod stresom pričakovat, da zna v angleščini naštet imena ogroženih živali (ne, to niso imena navadnih živali). Tudi sama ne vem koliko takšnih organizacij bi lahko naumila, pa nimam 18 let, ne poslušm gage, končujem magisterij, sem frik na novice, prebiram časopisje...

    OdgovoriIzbriši
  4. Razen seveda, če so te stvari del kurikuluma in so se o njih pogovarjali pri pouku, ne da?

    Nekaj ogroženih navadnih živali brez googlanja: severni medved, orangutan, sibirski tiger, gorila, nekatere kače, plazilci, različni orli, očitno tudi čebele ...

    OdgovoriIzbriši
  5. Mene bolj matra celotna plat iste medalje - vedno več je posameznih ogrožujočih* primerkov, ki niso sposobni ne enega ne drugega - ne preproste pogovorne angleščine ne kakšnega višjega stanja (recimo kaj na temo leposlovja ...)

    * ne, nisem se zmotila. V tem trenutku ti mladostniki ogrožajo sami sebe v bodočnost, ko bodo prej ali slej prišli do spoznanja, da so iz rok izpustili goloba, ampak takrat bo pot popravkov bistveno težje prehodna. Zanima me le, kje so v vseh teh zgodbah starši?!

    OdgovoriIzbriši
  6. @Techka: Ustni del mature je sestavljena iz treh vprašanj. To je bilo eno od. Če je naredila maturo v celoti, ne vem. Na ustnem si itak naberejo samo nekaj točk, ki se jih prišteje celoti.

    @alcessa: Jaz bi pa vseeno rada prebrala tvoj zapis na isto/podobno temo. Please? Vložim đokerja. :D

    @nina: Faktor treme vsekakor ni zanemarljiv, ampak to so dejansko teme, ki se med poukom obravnavajo. In dijaki tudi približno vedo po kakih sklopih so pripravljena vprašanja za ustni del, tako da je vsako izgovarjanje bolj za lase privlečeno.

    @M: Mah, ja, mene tudi zelo žalosti, da kvaliteta znanja pri jezikih in vseh ostalih predmetih pada. Kolegica je ravno dva dni nazaj postokala, da je vsakič, ko se vrne po porodniški, šokirana nad čedalje večjo pasivnostjo in neznanjem dijakov. Zadnjič je kolega iz neke druge srednje šole celo predlagal, da bi spustili kriterije znanja pri maturi, ker so rezultati čedalje slabši. Ampak ... kam nas to pelje? Da se nam ne bo slučajno zgodil ameriški šolski sistem, ko otroci končajo osnovno šolo, pa jih 60% ne zna ne pisati ne brati.

    Meni se zdi, da je naš šolski sistem začel šepati. Predvsem od uvedbe devetletke naprej. Otroci pridejo zelo slabo opremljeni iz osnovne v srednjo šolo (ne vem, zakaj), srednje šole jih porivajo naprej, ker dobivajo dodatna sredstva na število dijakov, in krog je sklenjen. In enkrat ko grejo s srednje ven, so bodoči intelektualci. Samo kaki?

    Kaka je vloga staršev? Hm? Velika. Starši so danes predvsem odsotni in to se močno pozna. Na primer, otroci niso navajeni slediti navodilom, ker jih tudi doma ne dobijo, nimajo domačih nalog, ker niso navajeni delati, težko sledijo pouku, ker smejo doma presedeti ure za računalnikom in biti povsem pasivni, ne znajo izražati svojih mnenj, ker ne spremljajo svetovnih dogodkov, ker se z nikomer o ničemer ne pogovarjajo. To je odtujena generacija računalniških frikov, ki se požvižga na odrasli svet, avtoriteto, šolo, obveznosti, pravila in odgovornost, zato ker jim ni nihče vcepil teh pojmov kot nekaj svetega. Ne šola ne starši.

    OdgovoriIzbriši
  7. Izven konteksta sicer:
    jutri čaka zgoščeno presenečenje v Živini torbi.
    Koda za prevzem: koz ajm a kavboj, bejbi :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Oh, saj bi, pa imam absolutno preveč dela :-(

    Ampak ker tako paše, mi dovoli, da ti ponudim ključne besede in številke:

    KT zu Gutt je prepisal več kot 50 % svoje disertacije. Proti njemu je bilo vloženih več kot 100 kazenskih ovadb, med drugim tudi zaradi nedovoljene uporabe strokovne parlamentarne službe, ki izvaja strokovno pomoč v obliki raziskav in strokovnih besedil.

    V soboto naj bi del od 510.000 protestnikov v 21 nemških mestih protestiralo proti "politiki, medijem in intelektualcem, ki so jim uničili edino svetlo zvezdo na političnem nebu, edinega karizmatičnega politika s pametnimi idejami, ki je res poskrbel za nemške vojake, sedaj pa je postal žrtev levaškega spletkarjenja, kanclerke in njene stranke ter vseh ostalih nevoščljivcev, ki nekoga tako dobrega enostavno ne prenesejo ob sebi."

    A mi lahko nekdo razloži, kje je TUkarizma?

    A sem slepa? Vizualno monogamna? Nimam pojma?

    (naj dodam, da tip dejansko ni storil nič posebnega. razen da je imel v Afganistani talkshow z vojaki :-()

    OdgovoriIzbriši
  9. @Aleša: Krasno! Komi čakam. :)

    @alcessa: Ampak tip je odstopu!! Pa sploh ni važno, al po lastni izbiri al na ukaz drugih. Tip je spokal! Na tej strani Alp lahko o čem podobnem samo sanjamo.

    To, da raja tako zaslepljeno tupi svoje dalje, je pa hudo. Hvala bogu v Nemčiji vsaj višje sfere kolikor toliko normalno delujejo, da ima človek občutek urejene države.

    OdgovoriIzbriši
  10. Urejena država je bila za ves ta čas do odstopa na noževi rezini ...

    OdgovoriIzbriši
  11. Glede vloge staršev bi jaz pripomnila tole: tudi starši so po mojem mnenju v solidni meri krivi za slabo znanje. Ne le z odsotnostjo ipd., kar naštevaš, ampak tudi s svojo željo "moj mora biti najboljši". Saj se sama spomniš pritiskov in kako je v bistvu "lažje" popustiti kot se spustiti v konflikt. In potem imaš šolo, kjer ocene učencev niso razporejene po gaussu ampak je trojka že redkost. Otroci so enako sposobni kot so bili leta nazaj, ko so bili razporejeni med 1 in 5, ocene so pa bistveno višje. Kar pomeni lahko edino to, da številke so visoke, znanje pa ne more biti. Starši žal ne vidijo, da delajo lastnim otrokom medvedjo uslugo, saj jih od zibelke dalje pripravljajo na hude in resne kariere, fakultete itd. Pardon, že pri izbiri imena pazijo, da bo lahko izgovorljivo, če bo dete poslovalo v tujini. Bljak. Potem pride faza, ko je všolanje otroka nekaj najbolj groznega, kar se živemu človeku lahko pripeti. In potem, ko dete končno pristane v šoli, mora imet lepe ocene. Ne dobro znanje, lepe ocene. In potem si tam, kjer si zdaj ti - ko najdeš skoraj odraslo bitje, ki nima pojma o ničemer.

    OdgovoriIzbriši
  12. ... pri nas se za resna delovna mesta opravlja testiranje. Strokovnega znanja, znanja jezikov in splošne razgledanosti. Da o IQ-testih ne govorim. Se pravi, tisti maturanti, ki hočejo dobre službe (tudi v tujini), bi si naredili veliko uslugo, če bi se res kaj naučili - točno tako, kot praviš, Majcha.

    OdgovoriIzbriši
  13. Gospodična dijakinja ni imela pojma in je kar neki rekla, sam da je.
    Sandra, kot profesorici, bi ti svetovala, da se ne sekiraj preveč, samo osivela boš. Kot mati pa vem, da boš svoje otroke bolje vzgojila.
    Hvala za članek, je izredno zanimiv.

    OdgovoriIzbriši
  14. Sandra, mogoče bi bil čas, da začnete uporabljati mnemotične tehnike iz 21. stoletja ... :-)

    Tiger Woods
    Cougar Town
    Snake Leather Bag
    Orang-U-Tan
    Bi-Polar Bear Fur
    Go!Rill-Aarty!

    OdgovoriIzbriši
  15. @majcha: Krasno si povedala. Si zajela še en vidik, ki sem ga spregledala. Hvala.

    @Kristina: Siva sem že, ampak siva pod krinko. :)

    @alcessa: LOL ...

    Te bom pripeljala kot gostjo iz tujine, da jim tole zarepaš. Zažigaš!

    OdgovoriIzbriši
  16. drži svoj nivo... ker če ga boš prilagajala neznanju povprečne populacije, bo to... eh, brezveze. učitelj se ne sme prilagajat učencem, vsaj pr taki stvari ne.

    OdgovoriIzbriši
  17. Sandra, ***** za uspešno reaktivacijo/reanimacijo. :-)

    Rade volje se pridružujem zlivanju gorečega olja na sodobne najstnike/-ce in na šolski sistem. Vendar se obenem sprašujem, ali je tema o ogroženih živalih v angleškem jeziku sestavni del učnega programa oz. učne snovi.

    Če ni, bi potemtakem na maturi lahko zahtevali tudi, da razloži srednješolsko matematiko ali zgodovino ali fiziko v angleščini, kar bi pomenilo, da imamo de facto dvojezično srednjo šolo.

    Sicer pa le tako naprej. ;-)

    Bimbo

    OdgovoriIzbriši
  18. Super zapis!

    Poznati ogrožene živalske vrste je velik MUST. Prav to neznanje omogoča manipulatorjem, da nam bodo v prihodnje še povečali prej omenjeni seznam.
    En banalen primer...zakaj se učimo zgodovine? Ne zaradi podatkov, napihovanja pred prijatli in ostalimi ko gremo v npr. Francijo, ampak zato ker zgodovina predstavlja neomejen vir napak, zmot, ki jih je človek počel v preteklosti....torej imam zlati rudnik modrosti in praktičnih navodil kako se spopadati s prihodnostjo. Sam tega ne velika folka ne vidi (najbrž tudi kak učitelj zgodovine).

    Guttenberg ali kako že je odstopil, vendar šele ko so nekateri nemški štuentje šli podrobno pregledovati celoten doktorat in začeli zbirati podpise (več desettisoč). Seveda bode v oči, da njegov mentor in še kak recenzent tega masterpiece-a niso odstopili.

    Kaj jaz danes največ pogrešam? Poštenosti do samega sebe.
    In pol šele vse drugo:
    npr. šolar ima enko pri nekem predmetu v 5. razredu in naslednjič še 6.razredu zopet. Taka oseba ne bi smela iti v 7.razred. Popravci so bili nekoč hudo dobro sito. Torej, niso vsi sposobni za srednjo in gimnazijo...Danes gre 90% šolarjev na gimnazijo. V mojih časih je bilo obratno (ali še nižji %).

    OdgovoriIzbriši
  19. @Bimbo: ti ponudim malce sobotne iskrenosti :-) Šole učence in dijake med drugim vzgajajo v splošno izobražene ljudi. Poznavanje narave je del splošne izobrazbe, tudi za tiste čisto ta prave meščane, ki naravo povezujejo z blatom na lobutinkah ali luknjastimi cestami, ki preprečujejo divjanje z motorjem :-) Vedeti, katere živali so ogrožene, po mojem skromnem mnenju spada med osnovno znanje osnovnošolcev. Marsikateri bi najbrž tudi znal imena najbolj običajnih živali našteti v angleščini (idr. tujih jezikih), sestrična uči otroke angleščini in živali so ena izmed osnovnih kategorij, ki se jih otroci učijo.

    Maturanti pa... bi morali poznati tudi bolj neznane ogrožene živalske vrste, najpomembnejše organizacija, tudi takšne v državah, katerih jezik se učijo (PETA, RSPCA) in osnove modernega odnosa do živali kot filozofijo, Stvari kot: moderen človek se je sposoben sliniti do onemoglosti in naprej, če zagleda/ima ljubko domačo žival, istočasno pa se pretvarja, da meso prihaja iz epruvete. Discuss. :-) EU dovoljuje format A5 prostora za kokoši nesnice, ki tako preživijo vse svoje kratko, degenerirano življenje. Če brcneš mačko in te kdo prijavi, dobiš kazen. Discuss. Zaradi mene v rudimentarni angleščini z napakami, ampak tako, da je jasno, da imaš mnenje. Pri 18. je skrajni čas zanj.

    OdgovoriIzbriši
  20. @Urška: Se zelo strinjam s teboj. Ampak dejansko si to vprašanje učitelji postavljamo vsak dan. Ko predavamo snov se nam včasih zdi, da nas bodo prej stene razumele kot dijaki. Eden spi na klopi, eden neki čečka po mizi, tretji gleda skozi okno, nekaj jih ima na sebi pokrivala v obliki modnih kapic in kapuc, da zgledajo ko japanske bube - odrezani od sveta, ti pa skačeš pred tablo, pišeš, rišeš, kažeš slike, kopiraš liste, predvajaš glasbo (ni da ni) ... na koncu en dijak dvigne roko - u, krasno, ima vprašanje, snov ga zanima - ''A grem lahko na wc?'' Sej ti vse dol pade.

    @Bimbo: Sem zelo razmišljala, veš, in sem prišla do zaključka, da imaš prav. Treba je z besedo na dan. Hvala ti.

    Konkretno k tvoji dilemi glede primernosti maturitetnega vprašanja. Na vsakem listu so 3 vprašanja. Dijak žreba listek z vprašanji. Ta dijakinja je najprej imela za opisati eno sličico z znano turistično destinacijo, potem je opisala svoje počitnice v tujini in kot tretje je dobila vprašanje o ogroženih živalskih vrstah. Navadno je tako, da sta prvi dve vprašanji smešno lahki, da lahko dijak pokaže vse svoje znanje jezika, tretje vprašanje pa se navezuje na medpredmetno povezavo oziroma tretira spošne teme. Zadnje čase pač prednjači okoljevarstvo in skr za naravo na splošno. Tu se pa večini ustavi. Problem nastane, ker je treba biti malce bolj razgledan, da lahko na vprašanje sploh odgovoriš, treba imeti malo širši besedni zaklad, treba je povezati snov, ki si jo slišal pri drugih predmetih z angleščino itd. So pa danes že vsi učbeniki za srednješolce napisani tako, da siliji dijake k diskusiji - tudi o okoljevarstvu in zaščiti ogroženih živalskih vrst.

    Denimo, v prvem letniku smo brali besedilo o življenju neke družine v Afriki in druge na Kitajskem. Na koncu so morali primerjati družinske vrednote na teh dveh koncih sveta s tistimi v Sloveniji in v njihovi lastni družini - govoriti o socialnem in ekonomskem položaju pri nas in drugje po svetu, vzgoji, izobraževanju, vrednotah. Sploh ni bilo enostavno. Primer sem dala samo zato, da ti povem, da se o takih stvareh med urami pogovarjamo - so v učnem načrtu. Nažalost pa učitelji velikokrat v takih diskusijah postavljamo retorična vprašanja. Nehote, haha.

    @smoger: Imaš prav. Tako kot je že majcha zgoraj omenila, mislim, da se v šoli vse bolj podlega pritisku dobrih ocen - tudi za voljo znanja. Apetiti po visokih ocenah so definitivno veliki in učitelji marsikdaj popustimo zavoljo ljubega miru. Na drugi strani pa porivamo naprej učence z zelo malim znanjem, da bomo ministrstvu poslali pozitivne bilance ob koncu leta. Konec koncev, tudi učitelja nekdo nad njim vrednoti glede na njegovo uspešnost in prizadevnost. In če vsi njegovi dijaki izdelajo in imajo dobre ocene, je dober. Ali pač? ;)

    OdgovoriIzbriši
  21. @Bimbo: Od maturantov se zahteva, da povezujejo stvari. Za podatkovne zbirke imamo knjižnice.

    @Sandra: Članek s Foleyem sem itak izrezal iz SP. :)

    OdgovoriIzbriši
  22. Sandra, pred kratkim sem brala v nekem članku, da so znanstveniki z meritvami aktivnosti v možganih dijakov ugotovili, da so ta leta zapravljena za šolsko znanje, ker bi za prevladujoče možganske aktivnosti bilo veliko bolj primerno praktično delo (v članku je bil primer samostojnega načrtovanja in izgradnje bivališča za določene namene ipd.) Skratka, mulci so dovolj mladi, da jim možgani omogočajo precejšnje vsrkavanje znanja, ki potem postaja vedno bolj počasno, zato je prav, da hodijo v šolo. Po drugi strani pa puberteta v možgane prinese specifične vrste razvoja, ki za šolanje niso koristni in ki preprečujejo prevelik vpliv šolskega pridobivanja znanja, bi pa menda koristili, če bi mulcem dali za delati praktične stvari.
    Mogoče pa gre za razkorak med pračloveškimi impulzi in družbenimi strukturami?

    Vsekakor so znanstveniki mnenja, da mulci pri teh letih niso čisto sami krivi, da se jim ne da šole jemati resno. Kriva je tudi človekova biologija.

    OdgovoriIzbriši
  23. Se opravičujem za tipkarske in slovnične napake - moja podzavest ne mara delovnih sobot :-)

    OdgovoriIzbriši
  24. Aaaa, zato tako radi igrajo igrice. Tam gradijo mesta, se bojujejo, pobijajo. Praktikalije. :D

    OdgovoriIzbriši
  25. :-D Tudi če je to res: brez solidnega znanja tudi dejavnih projektov ni mogoče izpeljati, tako da je učenje vsekakor nujno potrebno...

    Ravnokar sem se spomnila hobi kelnarja, ki nam je prinesel 5 velikih pirov, pa je pladenj odložil na rob mize tako, da sta bila 2 velika pira na mizi, 3 piri pa na delu pladnja, ki je gledal čez rob... Ful se je čudil, zakaj je pladenj padel dol, so se razbili kozarci in razlilo pivo LOL

    OdgovoriIzbriši
  26. Sandra, hvala tebi. Zdaj je obiskovanje tvojega bloga (spet) bolj zanimivo. In zamudno. :-)

    Kupim tvoje, alcessine in smogerjeve argumente o maturi kot potrdilu o določeni ravni splošne izobrazbe, zrelosti, itn. Kljub temu dopuščam možnost, da je pozen najstnik/najstnica osebnostno lahko dovolj zrel za zrelostni certifikat, četudi ne zna elaborirati na temo, kaj je smisel ohranjanja ogroženih živalskih vrst. Priznam, prepričan sem, da je modnost tega okoljskega flancanja škodljiva, da je to postala prava vera ali vprašanje tiho vsiljene politične korektnosti ali celo beg od druge (za poklicno ali splošno izobrazbo prav tako pomembne) snovi. Tako sodim tudi na podlagi opazovanja raznih šolskih podvigov v svojem družinskem krogu.

    Če je že govora o izpitu iz angleščine, bi maturantu/-ki dopustil, da lepo po angleško pojasni, da o ogroženih živalicah nima pojma, ker ga/je to ne zanima prav dosti, zato profesorjem/-icam predlaga nekaj drugih temah, ki ga/jo zanimajo in se lahko razgovori o njih. Druga možnost bi bila seveda, da si izprosi uro časa in nekaj čtiva na dano temo, pa potem pred vami razpravlja o pravkar prebranem.

    Vsekakor hvala za tale razmislek in debato, čeprav sem se (kot velikokrat) ustopil na drugem bregu. Morda tudi zato, ker ne dojamem, kako lahko osnovno šolo (zelo uspešno) končajo celi razredi otrok, ki v 8-9 letih niso slišali niti ene razlage o sestavi, načinu delovanja in vrstah motorjev z notranjim zgorevanjem. Imeli so pa celo vrsto raznih delavnic, predstavitev, nastopov, itn. na temo okolja in ekologije. No, o ogroženih vrstah do doma ni prišlo kaj dosti informacij.

    Alcessa, del moje "neobčutljivosti" za problem ogroženih živalskih vrst najbrž korenini tudi v specifičnih lokalnih razmerah. Te so take, da je ogroženost medveda/ljudi, volkov/drobnice, ptičkov/vetrnih elektrarn, ptic/rib, itn. podveržena rednim spinom interesnih organizacij z benevolentno odmerjenim medijskim prostorom. Ravno, ko mi začne pokati srce zaradi kakšnih kosmath ali pernatih ubožčkov, in sem kateremu pripravljen prepustiti del lastnega bivališča, pade od nekod kakšno kontra štetje, da ne vem več, kaj je prav in kaj narobe.

    O humanosti gojenja "domačih" živali za množično prehranjevanje pa je škoda besed, saj lahko pomagajo le dejanja. Vendar od vseh razvpitih pobud zdravo-jedcev in živalo-ljubcev pri nas še nisem uspel zaslediti oznake za meso "humano gojenih" živali. Ostaja le vera, da so "domače" kure s tržnice res domače in da so lahko vsaj malo skakljale po domačem dvorišču. Predvsem pa zmernost pri žretju mesa.

    LP, Bimbo.

    OdgovoriIzbriši
  27. Hm, gojenje = vzreja, gojenih = vzrejenih. Hvala za razumevanje.

    OdgovoriIzbriši
  28. Kaj pa, če obrneš sistem pouka: vnaprej jim poveš temo, tisti, ki se vnaprej ne pripravi in pozanima o tem, v debati ne more sodelovati in mora zapustiti razred? In dobi pač neopravičeno? Al začnejo to izkoriščat v smislu "ah, bomo meli pa fraj uro"? Pol bi rabla verjetno ogromno podpore pr ravnatelju in razrednikih... ampak če bi znala to prav vpeljat, bi znalo funkcionirat. Pr nas na srednji je.

    OdgovoriIzbriši
  29. @Urška, ko bi bilo tako preprosto. Kot prvo, niso vse teme primerne za diskusijo. Včasih je treba tudi kej s table prepisat in delat vso uro slovnične vaje. Drugič, profesor ne more prelagati svojega dela (podajanje snovi) na dijake. To lahko naredi zgolj občasno, v obliki domače naloge ali seminarske. In tretjič, so minili cajti, ko je profesor lahko poslal dijaka iz razreda. Danes to ni dovoljeno. Dijaka lahko odstraniš iz razreda le v primeru, da ogroža varnost ostalih v razredu (v primeru nasilja, npr.). Pa še to ga moraš odpeljat v varstvo neki drugi odrasli osebi - ali k psihologinji ali kateremu od sodelavcev, ki ima prosto uro. Dokler je dijak na šoli, šola odgovarja zanj.

    OdgovoriIzbriši
  30. Bimbo, kar se tiče primernosti določenih tematik ... škoda, ker delam, pa nimam časa podrobno, z veliko primeri in svojo lastno teorijo. No, vsaj brati ti ne bo treba preveč.

    Samo to bom rekla: tako kot obstajajo ljudje, ki so prepričani, da si bodo z lepim govorjenjem (o okolju, o soljudeh, o živalih, o otrocih ...) pridelali svetniški sij in je to njihov glavni cilj, tako obstajajo tudi ljudje, ki so prepričani, da bodo z grdim govorjenjem (o ženskah, o istospolnih zvezah, o tujcih, o vegetarijancih...) rešili svojo glavo, svojo državo, Evropo, jutri pa ves svet. :-(

    Kar pa ne pomeni, da ne obstajamo takšni, ki se požvižgamo zase in za svoj ugled in se še vedno zanimamo predvsem za pereče teme same in sebe pustimo stati zunaj (razen če nas osebno zadevajo). In mi taki se že kar malce utrujeno in skoraj brez odgovora nasmihamo, če nam kdo pride povedat, kakšne zganjajo naši narcistični vrstniki obeh vrst. Hočem reči: požvižgam se na multinacionalke, filmske igralce, politike in druge skupine, ki govorijo neumnosti, dokler sem mnenja, da sem tudi sama nekaj dolžna razmišljati ali celo storiti. Izgovarjati se na narcisoidnost predstavnikov opcij in pod to krinko bežati od resnih tematik, je za odraslega človeka isto, kot če bi bil mnenja, da je Lady Gaga umetnica :-)

    Druga stvar: meni se zdi pomembno, da dijaki znajo našteti nekaj najpomembnejših vidikov nekega pojava, negativnih in pozitivnih. Zgoraj sem navedla okvirje, v katerih o živalih razmišljam sama in kako bi na maturi govorila o njih, vendar dejstvo, da od dijakov zahtevam predvsem relativno izoblikovano mnenje, pomeni, da lahko poiščejo tudi druge vidike in jih uporabijo v pogovoru - moja stališča niso edina veljavna.

    OdgovoriIzbriši
  31. Alcessa, dobro, da nimaš veliko časa, ker sicer bi se to najino prepričevanje vleeeklo. Je prava tema za en zelo dolg večer v kotu krčme... :-)

    A da Gagica ni umetnica? :lol:

    Saj to, kar pišeš na koncu me je najbolj žrlo: koliko je en tak dijak/-inja zrel, da se na izpitu angleščine ne boji izraziti svojega stališča ali nevednosti o določeni temi. Če sme/si upa v primerno dobri angleščini zabeliti, da o teh živalih pač ne ve kaj dosti, je pa zelo čuteč/-a in zasuka svoj govor drugam... je vse v redu, kajne? Ker to vprašanje o živalcah je nekaj takega kot če bi odprl temo svetovnih naftnih zalog in problema naše odvisnosti od fosilnih goriv, anede? ;-)

    LP, Bimbo

    OdgovoriIzbriši
  32. To vprašanje o živalcah je, kolkr sem jaz dojela iz komentarjev, obravnavana snov pr urah. Zakaj pa ona nič več ne pove na izpitu, to je pa... pitajboga.

    Sandra, đizs, kaj tile so bolj zaščiteni ko Škocjanske jame al kaj? Fak. Učitelj bit je... no, *to* je umetnost...

    Se pa spomnim, da je nas pr latinščini ženska razvrstila na kooperativne in nekooperativne oz. smo se to glede na narejeno ali nenarejeno domačo nalogo morali na začetku ure razdeliti sami. Če nismo meli naloge, smo bili nekooperativni, sedeti smo morali odzadaj in niti pisniti. To je pomenilo tudi nesodelovati, čeravno si kaj vedel.
    Samo kaj, ko je pr nas to palilo, ni pa to zagotovilo za uspeh obče... Pa nočem ti pameti solit, bognedaj, samo povem, kak je blo pr nas... Pa da ne bi kdo misil, to ni bilo 15 let nazaj.

    OdgovoriIzbriši
  33. Bimbo, nič se ne bi vleklo, kuj bi se končalo. Za prepričevanje sem namreč prelena, pa tudi smisla ne vidim. Ravno nasprotno.

    Meni je enostavno dovolj, da nekdo razmišlja z lastno glavo izven medijskih klišejev, nikakor pa nisem odvisna od ljudi, ki mislijo enako kot jaz. V bistvu imam najraje take, ki mislijo drugače, ker so bolj zanimivi in je tudi debata bolj pisana. Ampak poudarek je na "misliti", ne pa na nereflektiranem nametavanju modernih klišejev v preobleki argumentov.

    (Najbrž je to tudi razlog za to, da so moji argumenti kdaj pa kdaj smešni ali otročji, ker sem se jih ravnokar dokopala, ostali svet pa je že daleč pred mano :-)

    OdgovoriIzbriši
  34. Aja, pa še to... Tako kot nemški minister ne more reči, da ukradena disertacija ne pove nič o njegovem znanju, tako tudi dijakinja ne more reči, da dejstvo, da nima pojma o ogroženih živalih, ni pomembno. Oba morata namreč izpolnjevati določene zahteve sistema, v katerem delujeta. In za oba veljajo posledice, če jih ne. To niso privat življenja, kjer si lahko dovolimo imeti pojma o ničemer, ker od nas tega nihče nima pravice pričakovati...

    OdgovoriIzbriši
  35. Morda še en vidik ... Tujih jezikov se učimo zato, da bomo približno enako jezikovno kompetentni kot v svojem materinem jeziku. Ali drugače, da bomo v tujem jeziku lahko govorili o vsem, kar nas je volja - o ogroženih živalskih vrstah, dami gaga, o nafti, o intripikice. Zakaj se pri ustnem ne pogovarjamo tudi o nafti ali pa fraktalih, obratno pa želimo vedeti vse o ogroženih živalskih vrstah? Zato, ker smatramo, da je to tema, ki je dovolj provokativna, aktualna in kaže na neko zrelost duha, hkrati pa dovolj populistična, da se je najstnik z njo že srečal, o njej razmišljal v osami svojega doma.

    In zelo se strinjam z alcesso, ki pravi, da je matura pač take sorte testiranje, ki ne preverja zgolj faktografskega znanja, temveč tudi posameznikovo razgledanost. Zato se jih drezne z vprašanji, ki presegajo golo znanje jezika - ampak takimi, ki smo jih med poukom obravnavali.

    Po novem bodo morali na strokovni maturi iz angleščine poznati tudi izrazoslovje s svojega strokovnega področja. Na primer, fotografi bi morali znati našteti sestavne dele fotoaparata v angleščini ipd. To bo šele zabavno.

    OdgovoriIzbriši
  36. Ampak v bistvu se sprašujeva isto, Bimbo. Ali smejo dijaki preprosto reči, to me ne zanima? Ker če je odgovor DA, potem ti velik procent pouka pri tujem jeziku pade v vodo. Slovnice ne bi, ker je prezatežena, pogovarjali se ne bi, ker nimajo mnenja ... delali bi tisto, kar zahteva najmanj truda - poslušali pesmice in gledali filme. In kako stališče naj zavzame profesor? Naj se drži učnega načrta kot pijanec plota in ostane na visokem nivoju zahtevnosti, čeprav to pomeni, da bo večino časa govoril sebi v brk; ali naj se spusti na nivo dijakov? Jaz sem mnenja, da je treba vzdrževati visok nivo zahtevnosti, ampak veliko kolegov misli drugače. Kje je zdej tu odgovor?

    OdgovoriIzbriši
  37. Drži nivo, Sandra. Naj za glavarino skrbi ravnatelj. Dijaki se bodo navadili, kaj in koliko zahtevaš od njih. Kolikor te "poznam" delaš to s humorjem. Tako je vsem lažje. Samo ne postani zagrenjena učiteljica, ki v zbornici šinfa mladino. Saj vem, da ne boš.
    Jaz jim povem, da sem tam zato, da me izžamejo. POčasi se navajajo, da lahko pri pouku naredijo skoraj vse.
    zadnjič me je en oče označil za prepotentno in prenapeto, ko sem rekla, da bi morali za špricanje (pa ne eno urco, ko nujno, namesto matematike rabiš kafe v sosednjem bifeju) državi vrniti denar, ki ga namenja njihovemu oroku. Kaj naj pričakujem od takega dijaka? Starši mu opravičijo tri dni s tem, da ne vedo, kje je bil. Doma ne, v šoli tudi ne.
    Sama vidim dva problema:
    - Apatija, ki jo prinesejo od doma in jim jo potrjuje danšanja instant potrošniška družba. Vse mora biti takoj in to v obliki, kot jo želijo. Za nič se ni treba potruditi. Med mojimi 26imi dijaki, samo trije znajo skuhati spodobno kosilo. Torej malo več, kot ocvreti jajce. Meni so prav hecni, mi je dala cvek, pa sem znala, kar vprašajte, sem se učila na vlaku.
    - Apatija zagrenjenih učiteljev, ki se niso pripravljeni potrudit z iskanjem ustreznejših metod poučevanja. Ne rečem, da ni težko, celo zelo težko. Ampak dokler bomo imeli vsi enake plače, tisti ki z nogo cingajo v razredu ali tisti, ki nam je vroče v razredu od akcije,ki lovimo vsako, še tako neuno opazko in jo obrnemo v prid snovi, dijaku, znanju potem....

    Huh, sem se raz*****la. Lol.

    Lepo nedeljo.

    OdgovoriIzbriši
  38. Viktorija, lepo slišati še mnenje od aktivne kolegice.

    Hvala za pripombo o blatenju dijakov pred kolegi. Je zelo na mestu. Tega v zbornici ne počnem in moram reči, da smo tak kolektiv, ki to naredi zelo redko. Tu sem se spihala, ker me zadnje čase preveč jezijo. Sploh ker sem dobila 60% govornih vaj copy paste z neta.

    Apatijo opažaš tudi ti, praviš, tako pri dijakih kot pri profesorjih. Veš, to se mi zdi tudi zanimiva tema diskusije, ampak bolj za stroko: kateri so tisti vzgojno izobraževalni pristopi, ki danes pri mladini zažgejo. Ker generacije so se spremenile, zanimajo jih povsem druge reči, navajeni so drugačnih inputov, kot smo jih bili deležni mi. Morda ni toliko kriv preobsežen učni načrt, ampak način podajanja snovi. Koliko recimo pri vas uporabljate interaktivne table, internet in ostale sodobne pridobitve pri pouku? Mi bolj malo. Eni zavestno, drugi zato, ker ne znamo.

    OdgovoriIzbriši
  39. S tem da naj dodam, da pri nas teh tabel nimamo, računalniki so pa tudi namenjeni zgolj pouku informatike in oblikovanja.

    OdgovoriIzbriši
  40. Se kar strinjam z bimbom. Ko ponovno slišim flancarije o ekologiji postanem kar živčna (morem poudarit, da ločujem odpadke, ne mečem papirčkov na tla, futram ptice in divje živali itd. - da si ne bo kdo napačno interpretiral zapisa). Večina ljudi vse sprejme, brez osnovne mere kritičnosti. Ljudje, ki so tako visoko na družbenih lestvicah, dvomim, da jih skrbi za ohranjanje narave, kajti ljudje brez interesa ne počnemo nič. Pa na tem mestu izpustimo nekaj posameznih fanatičnih ekologov. Stari ljudje so zmeraj trdili, da je treba v vsem imeti zdravo mero.

    OdgovoriIzbriši
  41. Sandra in ostali, še 5* za debato.

    Alcessa, o argumentih in otročjosti: idem.

    Nina, hvala za družbo na tem drugem bregu. :-)

    Mater, Sandra, res je bilo vredno pobezati. :-)

    LP, Bimbo

    OdgovoriIzbriši
  42. Se strinjam, Nina. Samokritičnosti ni, informacij je pa ogromno. Če mene, kot odraslo in relativno prizemljeno (hahaha) plaši vse to flopanje s tem in onim, kako naj odraščajoči sprejema in filtrira vse informacije. Kdo naj ga pa nauči? Dejansko živimo v obdobju konformizma, brez zdrave pameti. Po drugi strani, zakaj le, bi morala vedeti, da gre severnim medvedom slabo, sploh ni važno v katerem jeziku. Zelo razumem s čem se Sandra soočaš, ampak tu gre dejansko za začaran krog. Meni se ob okoljevarstvenih temah vedno pojavi vprašanje, koliko poznamo slovenske ogrožene vrste, rastlinske npr. Kar je od zunaj je vedno bolje. Če zgolj sledim navodilom, ne poznam razlogov za globalno segrevanje, ne poznam ozadja sem pa kar nepoučena (milo rečeno). Ker sem družboslovka se mi utrinjajo ideje, zakaj za vraga tujo zgodovino poznamo bolje od svoje. Če samo pogledam učbenike za OŠ. OMG je vse kar lahko rečem.

    Sandra, mi smo založeni z vsemi mogočimi aparaturami. Imamo interaktivne table, priznam, da se je še nisem pošteno lotila. Mogoče je rešitev v njim bolj znanih (elektronskih) imputih. Sama uporabljam ppt in veliko interneta - filmčki, glasba, preko filmov (igranih, z družbeno občutljivo tematiko) učbenike imam za na klop. Bolje manj snovi in tisto izbrano in utrjeno. Je pa res, da mojega predmeta ni na zaključnem. Čeprav sem prepričana, da je tisti za katedrom bolj pomemben. Pa točno vem, kako je, ko stopiš v razred in večina leži po klopeh s štoflci v ušesih. A zvezek? OOOOOOhhhhh. lol
    Glede odstotka kopipejsta. Zmanjšala ga boš, če boš vse preverila in zavrnila, kar ni v skladu z merili. Saj imaš minimalne standarde. Drži se jih. Naj imajo pa dvojke. To preverjanje ti vzame res ogromno časa in energije. V treh letih sem znižala ta njihov sistem za polovico sigurno (ob prvi oddaji seminarskih). Mene pri tem kopipejstu najbolj moti, da mislijo, da smo učitelji butasti in da tega ne vemo. Halo, a sem klovn?
    Mislim, da se največ naučijo, kadar delajo samostojno. Učitelj bi moral bit bolj mentor, kot nek ralagalec. Vsaj pri določenih predmetih. Si ne predstavljam, kako bi to zgledalo pri učenju jezika.
    Mene zanima, kao je to pošlihtano v tujini. Pa ne na teh splošnih nivojih, ampak na strokovnih ali celo poklicnih šolah. Kako dosežejo, da bodoče frizerke s seboj v šolo prinesejo potrebno opremo za praktični pouk? A so res vse represalije, če ne boš, bomo pa...? meni se včasih zdi, da smo bolj socialna ustanova kot izobraževalna, k nam hodijo, da so na toplem, da imajo regresirano malico in da starši vsaj približno vedo, da so na varnem.

    Hvala, ker sem se lahko spihala na tvojem blogu.

    OdgovoriIzbriši
  43. Hvala tebi, Viktorija. Spihali smo se vsi, kot vidiš, haha.

    In ko berem te tvoje dogodivščine v razredu, je kot da bi gledala svoje dijake. Kar me na nek način tolaži, čeprav me ne bi smelo. Pa upam, da bomo tudi mi kdaj prišli do interaktivnih tabel. Čeprav učiti se bodo morali še zmeraj sami.

    (tisto o šoli kot socialni ustanovi sploh ni daleč od resnice, ampak tu bom pa raje kar tiho, ker se res bojim, da tole kdaj prebere kdo od staršev ali sodelavcev)

    OdgovoriIzbriši
  44. @Viktorija: Učitelj bi moral bit bolj mentor, kot nek ralagalec.

    Jaz se bojim, da učitelj še dolgo ne bo mogel biti mentor, vsaj v srednjih šolah ne, ker so dijaki enostavno premalo zreli in v šoli zaradi profesorjev ter staršev, ne zaradi samih sebe in lakote po znanju.

    OdgovoriIzbriši
  45. Pa še ena stvar...če BI jaz bil minister za šolstvo bi naredil naslednje:
    1. v OŠ in SŠ bi imeli 5 ur telovadbe na teden
    2. uvedel bi dva nova predmeta:
    2.1. Prehrana: izvaja se od 5 razreda dalje...tudi na vseh srednjih šolah. Sprva le teorija pozneje še praksa.
    2.2. Prezivetje: tu bi se v resnici učili vse...od prve pomoči do prezivetja v naravi, kaj narediti ko se pokvari dvigalo, kako popravit avto, kaj narediti ob potresu...od 5.razreda do konca srednje šole...seveda teorija in praksa
    3. na OŠ in splošnih gimnazijah bi morali imeti 50% naravoslovnih in 50% druzboslovnih predmetov )Priznam, da ne vem kaksno je stanje danes)
    4. tehnični pouk bi imeli tudi na splošnih in druzboslovnih gimnazijah
    5. na OŠ bi uvedel popravne izpite od 7.razreda naprej za slov.j.,mat. in ang.j.
    6. šolarji (od 6.razreda naprej) in dijaki bi morali tekom poletja vsako leto opraviti 1 teden druzbeno koristnega dela.

    OdgovoriIzbriši
  46. Na kateri listi kandidiraš? :D

    OdgovoriIzbriši
  47. Top Lista Nadrealista :D

    OdgovoriIzbriši
  48. Pozabil sem dodati, da je tisti pogovor s Foleyem res hudo dober.

    Obvezno branje vsaj šolnikov, priporočam ga pa tudi staršem, so pa včerajšnji Pogledi, katerih glavna tema je šolstvo. Videti je sicer, da so (i)zbrali same hude kritikante, a mi je večina doslej prebranega zelo blizu. Priporočam, četudi samo za dvigovanje krvnega tlaka.

    LP, Bimbo

    OdgovoriIzbriši
  49. Sicer to komentiram z manjšo zamudo, bi pa samo nekaj povedala. Mene osebno neznanje jezikov zelo moti. Precej ljudi se še v slovenskem jeziku ne zna izražat, kaj šele v tujem. Mi pa ni jasno kako po 4 letih srednješolske angleščine eni še enega stavka konkretnega ne znajo skupaj spravt? Ne poznajo množine, ne vedo da a/an/the nekam pašejo, ... To so osnove, ki jih precej ljudi po srednji šoli ne zna. In me prav glava začne bolet ko koga slišim, ki je star 20 pa se lomi pri angleščini.

    To je to, zdaj grem pa ostale komentarje brat. :)

    Pa še nekaj bi dodala, za vse tukaj, ki poučujete, čeprav ne paše v to debato: prosim dajte vedno luči prižigat v učilnicah. Mene je strašno jezilo v OŠ, sploh pa v SŠ, da smo imeli luči več ali manj neprižgane, češ da je zunaj dovolj svetlo. Resno mislim, da mi je to vid pokvarilo...

    OdgovoriIzbriši