ponedeljek, 10. januar 2011

Mestno jedro







Ko sem se čisto potihem odplazila v zakulisje starih mestnih lepotic in imela v roki polne vrečke s trga, so mi zaspani domorodci namenili meglen dobro jutro in šli mimo mene, kakor da sem njihova soseda. V preddverju me je pozdravil tigrast muc, ki je kmalu zatem izginil vzdolž temačnih hodnikov, nato pa legel na domač predpražnik, se pretegnil in zadremal. Lesene stopnice so gostoljubno stokale pod težo mojih podplatov. Nosnice je dražil vonj po vlažnem. Neverjetno tiho je bilo. Ni se slišalo glasu siren kot v našem bloku ob Celovški. Muc je ponovno zamijavkal in mi pokazal, kje je doma. Sobotno jutro se je lenobno prevesilo v sobotno dopodne. In meni se ni prav nikamor mudilo.

2 komentarja:

  1. odlicne fotke!
    zadnja mi je pa cisto najboljsa.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala lepa in toplo pozdravljena na tej mali zaplati pisanja in fotografij.

    OdgovoriIzbriši