sreda, 30. junij 2010

Prvi paradižnički

Čas paradižnikov se približuje. Na trgu jih nekateri kmetje že prodajajo, čeprav nimajo še tistega pravega ostrega okusa. Moji paradižnički na balkonu rumeno cvetijo in zelo lepo napredujejo.


Ampak nekatere rastlinice, ki sem jih pred nedavnim oddala resničnim in blogerskim prijateljem, že rojevajo prve sadove. Ti na spodnji sliki so Natašini, ki fantastično uspevajo na enem izmed domžalskih balkonov.


Vidite, paradižnički moji, kako lepo rastejo vaši bratje in sestre. Upam, da boste tudi vi kmalu pokazali, kaj znate, da bo mami še bolj ponosna.

torek, 29. junij 2010

Recikliranje


Ko smo praznovali Živin rojstni dan, je tašča pogrnila mizo z zelo lepim prtom. Takim z drobnimi zelenimi cvetlicami. Malo kasneje smo ugotovili, da to sploh ni prt, ampak rjuha. In ker pri tašči enojnih rjuh nihče več ne potrebuje, saj so se uporabniki le-teh odselili ali pa prihajajo domov samo še za konec tedna, sem rjuho-prt podedovala jaz. V šiviljske namene. V bistvu bi temu lahko rekli reciklaža.



Iz rjuhe je tako nastala majčka zame in oblekica za Manco. Nekaj blaga je še ostalo, tako da bo tudi tretja dama v družini dobila svoj kos zeleno rožnega oblačila. Takoj ko bom spet našla čas za šivanje.


Mančina oblekica je bila bolj poskusno šivanje za tapravo oblekico iz nekega drugega blaga. Ampak to še pride. Zadeva je sila preprosta. Kroj sem si kar izmislila (no, malo sem poškilila semle) in ... sploh ni švoh.

Šivanje je zakon!

ponedeljek, 28. junij 2010

Skozi okno

Ena bolj kočljivih reči, ki se ti primerijo, če živiš v blokovskem naselju, je ta, da ti sosedje špegajo naravnost v spalnico, WC, kuhinjo ali dnevno sobo. In sploh ne namenoma. Naši bloki so namreč postavljeni tako, da sosed sosedu gleda v krožnik.

Ko smo se vselili, sva z možem že prvi večer iz kuhinje gledala priletno sosedo, ki se je preoblačila v svoji spalnici. Lepo počasi se je slekla do golega in se preoblekla v pižamo. Midva sva ostrmela. Kaj takega se ne zgodi vsak dan.

Zdaj živimo v teh blokih že tri leta. V tem času smo videli sosede v gatah, modrcih, s prstom v nosu in še in še. Ampak, ker je trenutno poletje in lepo vreme, prednjači striženje nohtov na balkonu. Ck ... ck ... ck ... Malo zoprno je, če to sosed počne ravno takrat, ko ti kosiš, ali pa takrat, ko se nahajaš pod njegovim balkonom.

nedelja, 27. junij 2010

Izlet na morje

Zadnje dni vsi govorijo samo še o počitnicah na morju. To je že kar kliše. Ker sem rojena ob morju, imam do njega poseben odnos. Dokler sem živela ob morju, sem imela vedno občutek, da imam ves svet na dlani, da vonjam ljudi na drugi strani morja. Zanimivo, marsikdo iz notranjosti me je pa vprašal, če me morje omejuje, ker človek lahko pride do morja, naprej pa ne more. Ne, mene morje ne omejuje, ravno nasprotno, neizmerno me navdihuje in vznemirja, še posebej kadar zapiha jugo in s seboj prinese oddaljeni šepet.


A kljub vsemu, v poletnih mesecih prav nič ne hrepenim po njem. Gneča in masovni turizem me odbijata, zato se raje izogibam morja. V preteklih letih smo nekajkrat odšli na počitnice na morje in bilo je lepo, ker smo imeli dobro družbo, otroci so uživali ... Toda mene osebno morje ne gane na ta način. Počitnice na morju so zame prej mučne kot sproščujoče. Ves dan eno samo praženje na plaži, pa sušenje kopalk, pa potiskanje vozičkov pod žoltim soncem, pa boj za senco, pa namakanje, pa vročina ... Uh, ne, hvala.


Tudi kadar gremo k mojim na Obalo, se ognem morja v velikem loku. Še najbliže sem mu takrat, ko se peljemo po obalni cesti od Kopra proti Izoli. In tudi včeraj je bilo tako. Manca je sicer že navsezgodaj vriskala, da gre na morje, zato sta z dedom šla namočit tačke, jaz pa sem raje ostala v zaledju med sivko in vinogradi. Vonj po morju in zavedanje, da sem preko morja povezana z nečim tam na oni strani, sta zame dovolj.


sobota, 26. junij 2010

Krilo iz jeansa

Šivalni stroj je kot magnet; enkrat ko se ga dotakneš, te ne spusti od sebe tako zlahka.


Iz jeansa sem Manci sešila krilce. Za osnovo sem vzela Danin kroj, potem pa sem nadaljevala malo po svoje. Manca pravi, da ji je zelo všeč.


Preden bo poletja konec, bi se rada lotila še blaga, ki mi ga je izza Alp poslala ena losinja na begu. V mislih sem imela nekaj takega. Na prvi pogled deluje sila enostavno, kako pa je v resnici, bom pa šele videla.

petek, 25. junij 2010

Sovica


Naši spodnji sosedi se selijo. Na svoje. Samo še prepleskajo in ... adijo. Manca je jokala. Soseda ni mogla verjeti. Jah, imamo zelo občutljivega otroka.

Zanimivo, od kar živim v mestu sem spoznala in izgubila že toliko krasnih ljudi. In čeprav sem zelo vesela za vsak trenutek, ki sem ga lahko preživela v njihovi družbi, sem tudi neizmerno žalostna, kadar kdo pove, da se poslavlja - da se seli drugam. Ampak tako je življenje v mestu. Včasih me spominja na železniško postajo; križajo se ljudje, usode, trenutki. Danes tako zelo živi, jutri jih več ni. Ni kaj, tudi to je del mestnega življenja.

Ker smo se z našimi spodnjimi sosedi, ki imajo prav tako tri falote, krasno razumeli, se veliko družili in ker so stojično prenašali naše razgrajanje ter ropotanje, smo jim namenili slikanico in tole sovico. V spomin na zgornje sosede iz Šiške.


četrtek, 24. junij 2010

Nova pročelja

V centru Ljubljane je kar nekaj starih stanovanjskih objektov dobilo novo zunanjo podobo. In moram reči, da zgledajo fantastično. Upam, da se bo trend nadaljeval s takim tempom.




sreda, 23. junij 2010

Nekaj za otroke

Ena zelo prijazna in ustvarjalna gospa, ki sliši na vzdevek Artes, vodi kreativne delavnice za otroke. Morda ste jo ujeli na Sezamovem otroškem bolšjem sejmu v Šiški. Če ne, stopite do nje med šolskimi počitnicami, ko bo prav tako zabavno. Gospa namreč vabi vse tiste, ki ste željni utvarjanja, da se ji pridružite za Bežigradom.Za več informacij, kliknite na njen blog.

Dan D

Ljubljana pred tekmo Slovenija : Anglija.






Fantje, dejmo!

ponedeljek, 21. junij 2010

Nisem še opravila z bučkami

Spet bom malo žleht do tistih, ki tole berejo na prazen želodec.

Bučke v smetanovi omaki na širokih rezancih.


In slastni prigrizki s čemaževim namazom, topljenim sirom in bučkami.


No, pa fajn zakurblite v ta teden.

nedelja, 20. junij 2010

Moje prve hlače


Še sama ne verjamem, pa je res. Hlače so gotove. Šivala sem jih skoraj dva meseca. Najprej sem sto let poskušala dešifrirati kroj, kjer je pisalo EASY, khm ... Potem nisem upala zarezati v lepo blago. Potem nisem imela časa šivati. Danes je pa spet dež in hlače so nastale. Končno. In zdaj jih ponosno nosim. Sprejemam samo pohvale, hehe.


sobota, 19. junij 2010

Zakaj nogomet

1. Ker smo za mikro trenutek pozabili, da vedno več Slovencev hodi lačnih spat.
2. Ker namesto tipičnega slovenskega egocentrizma v zraku plava enotnost in vsi dihamo kot eden.
3. Ker v blokovskem naselju, kjer živim, ob vsakem našem golu pokajo petarde in se sosedi pozdravljajo čez balkone.
4. Ker je mesto prazno, ko igrajo naši. In če se ti kam mudi, si v petih minutah kjerkoli.
5. Ker sem od začetka SP videla več slovenskih zastavic, kot ob kateremkoli dnevu državnosti.
6. Ker ko naši igrajo, nikogar ne zanima sosedova veroizpoved, nacionalnost in ali si bel ali rdeč.
7. Ker imam prvič po razpadu Jugoslavije občutek, da pripadam nekemu narodu.

petek, 18. junij 2010

četrtek, 17. junij 2010

sreda, 16. junij 2010

Lahka malica


A ni poletje en krasen čas ... (zasanjan pogled)

In toliko dobrega se ponuja na trgu. Ob sobotah si moram kar omejiti število bankovcev v denarnici, ker sicer gorje. Iz zadnjega sobotnega paradižnika (kupila sem jih dve kili, ampak smo jih zmazali še pred sredo, jao), ribanega sira in domačega čemaževega namaza sem si naredila lahko malico. Vse skupaj sem vtaknila v pečico na 150 stopinj za približno 5 minut.

Božansko.

torek, 15. junij 2010

Spet bučke

Počasi se bom dokopala do konca dooolge liste receptov z bučkami. Po solati in omleti, so na vrsti pečene in pohane bučke.


Pečene bučke s korenjem, mladim krompirjem in česnom so odlična priloga ali samostojna jed. Sestavine narežete na manjše kose, prelijete z olivnim oljem, solite in pečete v pečici na 180 stopinjah približno 40 minut.

Pohana hrana je nekaj, kar me vedno spomni na otroštvo. Na stari dobri socializem, ko smo ob sobotah ali nedeljah nujno jedli pohane šnicle. Po moje od tod tudi ideja za pohano zelenjavo. Vem, da bo kdo rekel, da je to zločin zoper zelenjavo, ampak meni so pohane stvari dobre. Tudi zato, ker jih nikdar ne jem, če pa se že pripeti, da mi jih kje postrežejo, mi prijajo.


Bučke olupite in narežete na rezine. Nato jih solite, povaljate v moki, jajcu in drobtinah ter ocvrete.

V soboto sem na tržnici nalašč kupila bučke s cvetovi, da končno poskusim, kak okus imajo ocvrti cvetki. Ampak, pozabila sem kupiti skuto za filo, tako da sem jih naredila na bolj preprost način - brez vsega.


V mešanico za palačinke (ali drugače rečeno v mešanico moke, jajca in mleka) pomočite cvetove in jih ocvrete. Okus je ... nič posebnega. Naslednjič gotovo dodam skuto.


Še nekaj receptov želim poskusiti. Dulcis in fundo bo gotovo bučkin carpaccio. Njamsi.

ponedeljek, 14. junij 2010

Samozavest na kvadrat

Vam manjka samozavesti? Tej deklici gotovo ne, hehe.



Lep začetek tedna vam želim.

nedelja, 13. junij 2010

Lunina sobota

Sobotni Lunin festival že četrtič v Ljubljanskem parku Tivoli. Manca ga je nestrpno čakala, na dan D se je zbudila ob 5:30 in vprašala, če lahko kar gremo.

Ker slike povedo veliko, je tukaj zbranih nekaj utrinkov z največje zabave v mestu.


Manca se je takoj našemila v muco, ker se ji je mudilo v Mačje mesto k rabojniku Čombeju.


Na poti je še malo bobnala, risala in skakala.



Živa si je privoščila vožnjo z vlakcem, Jaša pa se je valjal po blazinah.


V Mačjem mestu je vse tako kot v pravljici; maček Muri in muca Liza sta v mestu zmenjena na kosilu, razbojnik Čombe s pajdaši ropa dobrote iz Krčme pri veseli kravi, spotoma pa izprazni še mačji bankomat. Policaji ga lovijo in vtaknejo v ječo. Mesto premore tudi mačjega učitelja in mačjo lepotilnico.



Ker pa je bila sobota resnično pasje vroča, so si otroci umislili plažo sredi mesta. Bali ravno ni bil, ampak menda je pasalo.


Lepo nedeljo vam želim.

sobota, 12. junij 2010

Omleta s cuketami

V eni od prejšnjih objav sem dobila ogromno namigov za kulinarične podvige z bučkami. Nekaj sem jih že pripravila, druge še bom. Obsežno poročilo sledi.


Sem pa zadnjič zasledila zanimiv recept za omleto z bučkami. Razžvrkljate 5 jajčk, jim dodate malo mleka, ribanega sira in solite. Mešanico vlijete v ogreto ponev z olivnim oljem. Ko se spodnja plast že malce zapeče, na vrh omlete položite na rezine narezane bučke. Nekaj časa še cvrete na tej strani, nato pa s pomočjo krožnika omleto obrnete in spečete še na drugi strani.
 
Preprosto, lepo in zelo okusno.


P.S. Danes zjutraj sem na tržnici kupila jurčke. Mmm, kar ne morem se odločiti, kaj naj iz njih pripravim, reči z gobami so namreč vse tako zelo dobre. Mljask, mljask.

petek, 11. junij 2010

Šolske dileme

Zgodilo se je, da je deček klofnil sošolca sredi ure, ker ga je oni izzival. To je bilo med mojo uro angleščine. Drugi razred. Učenec klofutar si je prislužil podpis v beležko, izzivalec pa moralno pridigo. Po uri obvestim razredničarko, ona pa pravi, joj, ena mama dela na ministrstvu, druga pa je profesorica na gimnaziji, bosta naredili celo zdraho iz tega, raje spreglej take reči.

Zgodilo se je naslednjega dne pri ustnem ocenjevanju znanja v tretjem razredu. Učenci so se morali predstaviti. Eni so znali povedati samo ime, drugi tudi starost, tretji pa še naslov. Učence sem spodbujala, naj povedo čim več. Po koncu ure priteče k meni v zbornico njihova razredničarka, ker so se nekatere punce zjokale, češ da se niso učili povedati, kje živijo (npr.: I live in Ljubljana.). Rekla sem, da ni panike, da jim tega ne bom štela v njihovo škodo, važno je, da tisto, kar znajo povedati, tudi pravilno izgovarjajo. Njihova učiteljica se pomiri in me pouči, če bodo otroci prišli domov objokani, bo jutri polovica staršev prišla v šolo in zahtevala pojasnilo, tega pa si nihče ne želi, posebej sedaj, ko je konec šolskega leta .... veš, z otroki je lahko delat, s starši je problem, zato raje spreglej take reči.

Utrujena od vsega spregledovanja grem na kosilo v šolsko jedilnico. Zraven mene sedita dve simpatični kolegici, zato jima upam potožiti svoje težave in skrbi. Ena pravi, veš kaj se je meni zgodilo prejšnji teden v četrtem razredu, pisali smo narek in ena učenka ni pisala velikih začetnic, spuščala je cele povedi, ni uporabljala ločil ipd., pa pride na šolo njen oče in zahteva, da mu razložim, zakaj je tu, tu in tu dobila pol točke manj ... za crknit.

Druga kolegica pa ima zame še dodatno razlago, učiteljev in njihove strokovnosti ne ščiti nihče, vsa zakonodaja je na strani učencev in staršev, če se bo učencu ali staršu nekega dne zazdelo, da se mu godi krivica, je po tebi, kajti nihče ne bo vrjel tvojemu strokovnemu pogledu na stvar, ampak bodo vsi dali prav učencu; če pa boš slučajno ustrajala pri svojem, bodo starši poklicali na šolo inšpekcijo, ki je zelo arogantna in nesramna, ta bo blokirala delo na šoli za ves mesec, pod drobnogled bo vzela celo vrsto učiteljev, se obesila na njihove priprave, medtem ko jih realnost v razredu ne bo niti najmanj zanimala, in srečo boš imela, če ne boš ob službo; raje spreglej take reči.

Jaz sem za to, da se starši aktivno vključujejo v šolsko delo, nenazadnje sem tudi sama starš in vem, da si bom želela sodelovanja z učitelji in strokovnimi delavci šole mojih otrok. Ampak eno je konstruktivno, sproščeno komuniciranje na relaciji starši, šola, učitelji, drugo pa takole podjebavanje in ustrahovanje na vsakem koraku.

Zdaj se mi bo res začelo kolcati po prejšnji šoli na vasi, kjer je v času govorilnih ur k meni prišla ena mama in rekla, da če njen mulc ne bo poslušal, naj ga kar mahnem, potem pa naj še njej povem, da mu jih bo še sama napela, ko pride domov.

četrtek, 10. junij 2010

SP v nogometu 2010


Vas že kaj daje nogometna mrzlica? Jaz sem že pošteno živčna. Razpored tekem visi na vidnem mestu, nohtov nisem grizla že zelo dolgo, tako da so pripravljeni ... Ja, kaj naj še rečem? DAJMO NAŠI!! KDOR NE SKAČE, NI SLOVEN'C, HEJ, HEJ, HEJ ...

Pobiram stave. Jaz pravim, da gremo naprej mi in Angleži. Kdo da več.