petek, 12. november 2010

Ko prideš nasmejan domov

Mnogi me vprašajo, kje je bolje delati, na osnovni ali srednji šoli. Na srednji, gotovo. Čemur sledi logično vprašanje, zakaj pa.

Predvsem zato, ker imaš opravka z mladostniki, ki se več kot očitno pospešeno oblikujejo v odrasle, zrele, odgovorne, razmišljujoče in kreativne posameznike. In ta proces je res lepo opazovati od blizu. Če pa uspeš prispevati v ta mozaik tudi sam, potem je občutek še toliko plemenitejši.

Pred kratkim sva se s sodelavcem, sicer arhitektom, ki poučuje tudi na univerzi, pogovarjala o tem, kako motivirati naše dijake, da bi presegli povprečje in iz sebe potegnili kar največ. To je bil eden najbolj poučnih in inspirativnih pogovorov v zadnjem času.

Ker gre za starejšega profesorja z večletnimi izkušnjami, širino in toplino, mu je bilo resnično lepo prisluhniti. Povedal je, da je po njegovih izkušnjah večino dijakov v nižjih letnikih še vedno zelo težko motivirati oziroma pripraviti do tega, da začnejo samostojno razmišljati in delovati. S pravimi prijemi se to seveda da. Ampak motivacija dijakov po opravljenem delu tudi zelo hitro pade na začetni nivo. Nato je primerjal delo profesorja na srednji šoli z delom profesorja na univerzi. Tudi študente je menda na trenutke težko motivirati, ampak enkrat, ko ti to kot predavatelju uspe, jim te motivacije ne vzame nihče več. Drugače rečeno, ko študente pripelješ na določen nivo motivacije in znanja, tam tudi ostanejo.

Seveda sva nadaljevala pogovor o tem, na kak način pristopiti k samemu pouku, da bo ta dijakom bolj zanimiv, in kako čim večkrat vključiti praktično znanje v sam pouk, da bo kasneje prehod med šolo in poklicem lažji. Govorila sva tudi o medpredmetnih povezavah in še marsičem. In se zmenila za sodelovanje, od katerega si veliko obetam.

Seveda so modre besede še dolgo odzvanjale v moji glavi. Pot na plano so našle najprej na razredni uri, kjer sem se z mojimi dijaki pogovarjala o tem, kako pomembno je, da se izkažejo tako na šolskem nivoju kot na svojem lastnem, kreativnem področju. Da je treba vedno stremeti po višjem in boljšem, da se ne smejo zadovoljiti s povprečjem, da kar je dobro za ostale ni nujno dovolj dobro za njih.  Da želim v prihodnje v redovalnici videti boljše ocene, da želim, da se udeležijo razpisov in natečajev, skratka, da so delovni, aktivni in ustvarjalni. Moraliziranje? Ne, kje pa. Dijaki so poslušali z ušesi, očmi in srcem. Se jih bo prijelo? Nekateri so govor vzeli strašno zares, drugi malo manj, ampak slišali so me vsi. Dovolj za izhodišče.

Zelo dobro so se odzvali tudi dijaki v višjih letnikih, kjer naj bi potekalo medpredmetno sodelovanje med angleščino in njihovo stroko. Že sam občutek, da profesorji nismo na šoli zaradi sebe in svojega predmeta, temveč zaradi dijakov in njihove izobrazbe ter želja, je takoj dvignil nivo motivacije in ustvarjalnosti. Medpredmetna povezava je požela celo aplavz. Sedaj jo moramo samo še odgovorno in kvalitetno izpeljati do kraja. Veselim se, pa dijaki tudi.

Vesela sem, da sem se znašla v tako imenitni družbi profesorjev in dijakov in vesela sem, da končno hodim navdihnjena domov in da se vračam v službo polna novih načrtov in idej. Evo ... zato je lepo delati na srednji šoli.

14 komentarjev:

  1. Prav vidi se ti, da si vesela in jaz zate:)

    Meni se zdi osnovna razlika, da imaš na srednji šoli opraviti z dijaki na osnovni pa s starši.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala, Tina. S starši imaš pa res občutno manj opravka in suverenosti v svojem delu je tudi veliko več. Predvsem je pa več tistega pravega poučevanja. Kar je fajn. :D

    OdgovoriIzbriši
  3. Dej prfoksa, ne seri, no, a nisi že dosti v šoli nakladala?
    Povej mi raje, kdo ti je ritno rogovje napravil?
    Ker se mi zdi, da je mene taisti osebek porisal...

    OdgovoriIzbriši
  4. Nika, jebela cesta, kaj ne veš, da učitelji nosimo svoj poklic domov in ga ujčkamo pri sebi kot kakega ljubimca?

    A zdej poveš, da imaš tudi ti rogovje, a? Prej te je blo strah, da bo alcessa še tebi spustila kako kajlo. :D

    Delano, BTW. Kuga maš pa ti in kje? Vse povej.

    OdgovoriIzbriši
  5. Kakšno kajlo neki: Sandra, a se ti zavedaš, da sva midve lansirali izraz Ritno rogovje v moderni slovenski jezik?

    Prejle sem šla najdit.si in našla dokaze, da so vse avtorske pravice pri nama...

    OdgovoriIzbriši
  6. Ooo, vem, vem... sem bila dostikrat deležna domačega učiteljskega ujčkanja.

    Imam pa sama nožno rogovje, precej podobno tvojemu.
    (Pa tudi nožnično rogovje inu vulvo dentato kot protiutež oz. kompenzacijo za manko penisa, veš, alcessa).
    Moj sine mu pravi "materino znamenje".
    Mojo nono pa je vedno skrbelo, kako se bo zadeva razvejala, ko bom dobila krčne žile.
    Ampak je po 14 letih tak, kot je bil na prvi dan, samo čarovnica je bolj strupena.

    OdgovoriIzbriši
  7. @alcessa: Ja, lepo, da uporabljaš dvojino, ko govoriš o jezikovnem izumu, ampak niti slučajno si ne prisvajam polovice avtorskih pravic. Lahko me pa navedeš kot svojo muzo. :D Za Wikipedijo se bom pa slikala samo do 35. leta, vse kasnejše napeljevanje k prikazovanju izvornega ritnega rogovja odpade.

    @Nika: Joj, ne mi rečt, da si tudi ti otrok prosvetnih delavcev. Sej se nama nič ne pozna, pozna, pozna, pozna ... :D

    Vagina dentata?! LOL Kako mu je pa ime, Nika? In kako na konkurenco gleda slabša polovica?

    OdgovoriIzbriši
  8. Sandra, če greš zadevo preverit, se izkaže, da se je pojavila zato, ker si ti napisala zapis s tem naslovom. Vsak nov izraz mora iti najmanj skozi ti 2 stopnji: nekdo ga izumi ali prevede (jaz sem prevedla), nekdo drug pa ga začne javno uporabljati. Tretja stopnja bi bila masovna uporaba...

    Jaz se po 35. sploh ne slikam več :-D

    OdgovoriIzbriši
  9. Tik pred maturo (klasično ali poklicno)ali na zadnji razredni uri ali pa na zadnji uri (torej tik preden zapustijo sr.šolo) pa svojemu razredu zavrti tale video:
    http://www.youtube.com/watch?v=WO4tIrjBDkk

    OdgovoriIzbriši
  10. @alcessa: Sej neki me pa je skup. Mislim, da že lahko govorimo o masovni rabi. :D

    @smoger. U, ta film je zakon! Se me je ful dotaknu prvič, ko sem ga gledala, pa sem ga pol gledala še dvakrat. Poznam šport zelo od blizu, poznam trenerski poklic preko obeh staršev ... In tisti govor je top. Hvala. :D

    OdgovoriIzbriši
  11. Kot bodoca prfoksa (anglescine of course) mi je prav fajn prebirat taksne zapise.
    Sicer bi si raje dala trenutno vse zobe ven pulit, kot da grem delat na katerokoli solo, vendar mi je kr toplo pri srcu, ko vidim da pametna beseda se seze do dijakov. :)
    *thumbs up*

    OdgovoriIzbriši
  12. Nadja: Haha, jaz sem tudi nekoč rekla, da učit grem pa samo, če bo kdo s puško v mene meril. Pa evo zdej. In enkrat ko si not, moraš ljubit svoje delo, sicer ni vseskupi nič. In jaz sem tokrat prvič notranje zadovoljna in se zelo pozna na urah, kvaliteti, odnosu, zadovoljnih dijakih.

    Bodi fajn. :D

    OdgovoriIzbriši