sobota, 13. november 2010

Dej, se slišimo!


Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste veliko več dajali kot dobivali? Recimo v prijateljski navezi, ki vam je ljuba, ampak na žalost samo vam. Drugi stranki sicer godi vaša občasna družba, sporočilo, klic, pohvala, zelo redko - če sploh kdaj - pa ji pade na misel, da bi tudi vam pasalo prejeti sporočilo, klic, pohvalo. Norišnico mamo, ni časa. Lepo, da si poklicala in se spomnila na nas. Dej, se slišimo. Pa pa.



Pa še nekaj fotk s sprehoda. Jesen se počasi poslavlja. Kako bi pasalo iti na kozarec vinčka in pečen kostanj. Ali pa na večerni koncert v Jazz club. Danes najbrž ne. Morda drugič?



Preživite lepo nedeljo.

PS: Ne vem, zakaj, ampak daje me španska nostalgija. Uživajte v pesmi.

9 komentarjev:

  1. ojojojoj, mislim da je to letelo name. I'm bad. Dobis e-mail :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hehehe, ne, bRuLa, sploh ne. Joj, dobiš tudi mail. Razložim.

    OdgovoriIzbriši
  3. Uff, včeraj sem imela debato na to temo, z bratom natanko take osebe, ki sem jo pred letom in pol popolnoma nehala klicati. Nimam veče enrgije za nalaganje v neprofitne sklade:)

    Jaz mam tudi malo morje slik dreves s pticami. Ful so hude. Imam občutek, da se zbirajo prav tu in ko so vsa drevesa polna pa na J.:)

    OdgovoriIzbriši
  4. Tina, ja taki enostranski odnosi te kar izčrpajo, ne. Vsaj mene. Sej prej ali slej si prideš na jasno, da iz te moke ne bo kruha in se umakneš.

    Preživite lep dan. :D

    OdgovoriIzbriši
  5. eh ja, se tudi zadnje čase sprašujem v povezavi z eno tako osebo, kot si jo opisala, zakaj bi morala jaz biti tista, ki kliče in se trudi vzdrževat stike. nazadnje je pozabila na moj rostni dan pozabila. samo jest nisem na njen ; )

    OdgovoriIzbriši
  6. Anonimna: Mah, ja, so kar zoprne takele situacije. Mejčekeno zabolijo, ne.

    Še dobro, da je vedno več tistih, ki jim je mar. :D

    OdgovoriIzbriši
  7. Očitno imamo vsi take "prijatelje".
    Katere vedno mi kličemo, vedno mi vabimo k sebi na obede, pijače, klepete.
    IN jim delamo usluge.
    itd.
    In se počutimo, kot da se jim vsiljujemo.
    Na srečo nas slejkoprej sreča pamet in nam ni več mar. Čeprav slab priokus in obžalovanje ostane...

    OdgovoriIzbriši
  8. Nas res sreča pamet? Eh, tudi jaz imam en tak primer....vse naredim, prijazna sem (vedno ;)), pokličem, razložim....vse pokažem, delim...ma ni da ni. Amapka feedback-a pa ni oz. je takrat ko ima nasprotna oseba preblisk...in potem sem vsa blažena in mislim,da: "od zdaj naprej bo sigurno drugače". Pa ni.
    Ko imam vsega dovolj, začasno prekinem, sem za vse ali nič, ampak sčasoma, prilezem nazaj kot skrušen polž in se pripravim celo do tega, da razmišljam, da je krivda na meni...In priznam, to je izčrpajoče (a je to prava beseda?)... Ah, ja, kdaj me bo srečala pamet?

    Pozdravček,
    ana

    OdgovoriIzbriši