četrtek, 29. julij 2010

Z možem sva spet v stanovanjih. Od jutra do večera premlevava in tehtava, ali bi se raje odselila na obrobje, ali pa bi vendarle ostala v centru mesta. Enkrat prevlada vrt, svež zrak in umirjeno življenje, drugič dostopnost, mobilnost in mestni živ žav. Težka bo.

In potem vendarle zmaga opcija z vrtom, pa se zgodi, da gremo na obisk k prijateljem v center mesta v prekrasno staromeščansko stanovanje ... in smo spet na začetku.




Tudi vas privlačijo stara mestna jedra kot magnet? Ker meni pač ni pomoči.

26 komentarjev:

  1. uh...mestno središče je pa meni največja mora... nikoli ni mira, ni parkinga, stare hiše so sicer besno romantične, ampak drage za obnovit in še dražje za ogrevat...

    neki takšnega k smo zdej, je meni idealno, v centru skor, ampak še vedno v smrtni tišini

    OdgovoriIzbriši
  2. Hehe, ja, pa tudi besno drage so hiše v centru, ampak me vsakič znova prevzamejo in začarajo.

    Kaj čem, sem pač nepopravljiv romantik. LOL

    OdgovoriIzbriši
  3. Meni je lepo iti včasih v kakšno, živela pa tam ne bi. Saj vidiš, kakšen razgled imam ... Hiša z vrtom me jezi samo, ko se lotevam plevela :(

    OdgovoriIzbriši
  4. Dela je pa najbrž čez glavo, ko imaš hišo. Čeprav si predstavljam, da ga ljudje jemljete terapevtsko in da vam paše.

    OdgovoriIzbriši
  5. Hihi, moje poglede itak poznaš. :)
    Imam pa taščo v prenovljeni stari meščanski hiši v starem mestnem jedru ... poleti je v njej prijetno, ker je resnično hladna, pozimi pa pokurita hudo veliko, da sta vsaj pribižno na toplem. Visok obokan strop je nekaj prekrasnega, variant za estetiko v njej je neskončno mnogo ... stroški pa so absolutno previsoki, da o parkiranju in dostopu do vrat ne govorim ...

    OdgovoriIzbriši
  6. M, ja, midve sva že načeli to težko temo. Ampak kot vidiš, ni še nič odločenega.

    Se tašča namerava seliti? ;)

    OdgovoriIzbriši
  7. Hihi, še ne še. Če ju piči kaj podobnega, ti pa javim ... ampak ni Lj, a veš :)

    OdgovoriIzbriši
  8. p.s. vidim da maš home made kiklo oblečeno :) še zmer je lepa, pa še zmer sem užaljena k nočeš delit talenta z nami :)

    OdgovoriIzbriši
  9. Saj veš...
    Hišica na robu mesta je fina reč... če si v penzijonu.
    Se bojim, da sicer postane 5 dni/teden spalno poslopje + 2 dni vikend - kar je o.k., ampak jo je treba pa celo spucat...
    Jaz sem za mesto, jasno.

    OdgovoriIzbriši
  10. Oj, Nika, kaka čast. ;)

    Ti, a veš, da tudi med tednom pogrešamo kos lastne zemlje, kamor bi otroci po vrtcu ali šoli lahko šli brskat za črvi. Zdaj smo prisiljeni spokat stvari in se gnest na mestnih igriščih. Če bi bla hiška, bi nam to vso stvar zelo olajšalo.

    Je pa res, da se je grozno težko ločit od komoditet in živ žava, ki ti ju nudi mesto. Jaz sem ravno zaradi tega pobegnila s podeželje in ne vem, če se želim na (dolgočasno) podeželje vrniti. Potem bodo otroci veseli, mami pa čisto zamorjena. Edino očetu je bolj ali manj vseeno, čeprav se bolj nagiba k mestu.

    OdgovoriIzbriši
  11. sandrica....otroci bojo navdušeni nad podeželjem samo še par let, potem boste pa vsi skupaj zamorjeni....mesto je prava izbira!

    OdgovoriIzbriši
  12. A veš, da maš res ...

    Mož bere tole za hrbtom in pripomni: ''Če bomo na vasi, se bojo otroci prej odselili, hehe.''

    LOL

    OdgovoriIzbriši
  13. Jaz sem absolutno za mesto. Imaš vse pri roki, ne izgubljaš časa z vožnjo... Pri treh otrocih in njihovih dejavnostih si ne predstavljam, kako jih boš vozila na različne konce. Doma sem streljaj od centra, pa vendar imam mir . Blok s samo 12 stanovanji... res milina.
    Do centra grem lahko tudi peš - če recimo zapade 1m snega in ne vozi kaj drugega.:)

    OdgovoriIzbriši
  14. kaja, jaz tudi bolj v to stran vlečem. Bomo videli, kaj se izcimi iz te kuhinje. :D

    OdgovoriIzbriši
  15. Tako ali drugače, odločila se bosta prav. Kaj pa pravijo vajini otroci? Kakšne so njihove želje?
    jaz sem pa vsekakor za obrobje, za vdih svežega zraka na pragu vrat, še vsa razmršena v razvlečeni pižami, za knjigico na ležalniku pred hišo, pod orehom, jutranjo kavico na dvorišču, le par korakov stran poti, gozdne, travniške, kakršnekoli (kar me je v mestu najbolj jezilo, da sem imela vedno mestne kilometre do tistih gozdnih), upavanko mi pojejo črički, budnico pa ptički... Resda hiška ni moja in se ne zavedam vseh skrbi (ko je bila toča, sem zaznala nekaj teh skrbi, ko sem nemočno opazovala uničenje in ko sem v naslednjih urah pomagala sanirati vsaj del narejene škode okrog hiše in skupaj z lasniki zaskrbljeno pogledavala razbit dimnik, razbite strešnike, scefrano balkonsko ograjo in garažna vrata, plastične stole v kosih, oklesteno trto in, to me je najbolj bolelo, čeprav nisem imela nič od tega, popolnoma uničen vrt s pridelki in balkonske rože, od katerih so ostala samo stebla. Ob vsem tem sem imela v mislih, kako je hudo njima in kako hudo bi bilo meni, če bi se mi to zgodilo), dela in ostalega, vendar bi tudi vse to sprejela. Kot ti praviš, delo kot terapija.
    Vsekakor od mene en glas za hiško na deželi.

    Lepo se boste pa imeli kjerkoli, ker ste taka družinica, da nosite srečo s seboj, kamorkoli greste (se mi tako zdi, čeprav vas ne poznam osebno, pa vem, da se ne motim)

    Lepo se imejte. Zdaj pojdite še kam na deželo na obisk :)

    OdgovoriIzbriši
  16. Od otrok ima želje le najstarejša. In ona bi itak živela na kmetiji, ker smo ji nekoč rekli, da bo lahko imela psa, če bomo kdaj živeli v hiši. Zato zdaj navija za podeželje, hehe.

    Sicer je pa res, da ko otroci zrastejo, predvsem ko so v puberteti, si želijo mesta. Imajo tudi svoje obveznosti, krožke, želje po zabavi in takrat se starši s podeželja prelevijo v šoferje. Kar utruja. Zelo. To vem iz lastnih izkušenj.

    V bistvu pri nas ne gre samo za žalje. Odločitev je še toliko težja, ker sva z možem mlada, brez miljonskih prihrankov ali bogatih staršev, zato so hiške na obrobju mamljive predvsem iz finančne plati. Medtem ko je center svinjsko drag.

    Pa še tisti zavedanje je, da boš v tisti hiši ali stanovanju najbrž živel do konca svojih dni, zato bi se rad res dobro odločil.

    En objem. :D

    OdgovoriIzbriši
  17. Tvoje vprašanje smo v našem brlogu dajali na tehnico skoraj 10 let - tudi mi živimo v bloku in "sanjam" o hiški - na koncu še samo jaz sanjam o hiški. Vse ima svoje prednosti in slabosti in najbolj prav je, da poslušate svoje srce in predvsem in samo sebe. Ko so otroci manjši je podeželje raj na zemlji - je pa res da z leti rastejo tudi obšolske dejavnosti in veliko staršev slišim kako cele dneve samo vozijo otroke sem in tja in komaj čakajo vikendov, da si od tega malo oddahnejo ...

    Če bi imeli kak košček svoje travice, kamor bi lahko pobegnili čez vikend bi bilo znosneje verjemi mi na na besedo :o)))

    OdgovoriIzbriši
  18. U, to pa je super kombinacija. Imeti stanovanje v mestu čez teden in vikend na podeželju za konec tedna. Kaj češ boljšega. :D

    OdgovoriIzbriši
  19. Moj očka je živel na Cankarjevi in kar voham takle hodnik, ko sva šla k babici na obisk:)))
    Sam tole je Tomšičeva, če se ne motim?

    OdgovoriIzbriši
  20. Tina, bravo, kako si pa to ugotovila. Pri Lukcu iz vrtca smo bli na obisku.

    OdgovoriIzbriši
  21. Smo že bli tam in je čudovito meščansko stanovanje! Da maš kr usta odprta in strop se še ne konča:)))

    OdgovoriIzbriši
  22. hmmm, zivim v mestu in sem sofer non stop ...

    ... in zato bi/bomo sel/sli nekam kjer lahko otroci odrascajo tudi pod lipo in v druzbi, kjer so lahko sami zunaj do vecerje in se cez, kjer vidis srno brez kletke kako ti rabuta zelje, kjer zjutraj kavo v gatah ali brez spijes na travniku ob vonju rose ...

    ... in ko to sprobas ti tistih 15 minut voznje vec predstavlja 15 minut casa za razmislek kako lepo se je vrniti ...

    lp, b

    OdgovoriIzbriši
  23. blajo, jaz tudi pijem kavo v gatah, hehe, samo rose niti z daleč ne voham.

    Hvala za mnenje. :D

    OdgovoriIzbriši