sreda, 28. julij 2010

Na nebotičnik sva odšli

Kristina mi je podarila krasno knjigico z navodili za samostojno krojenje kril. Še enkrat hvala, Kristina. In ker sem s knjigico v roki imela nasmešek do ušes, sva z Manco odrajžali v center na sladoled. Na nebotičnik, ki so ga nedavno ponovno odprli.


Že stopnice so mi vzele sapo,


kaj šele razgled z vrha.



Ampak ne se bat, v osemnajsto nadstropje greste lahko tudi z dvigalom.

V glavnem, vse je strašno nobel in šik, okusno urejeno, čisto, svetlo. Nekateri obiskovalci gredo na vrh samo zaradi razgleda, drugi se ustavijo tudi na kepici sladoleda in kavici. Midve z Manco sva si strastno želeli sladoleda in soka, ker sva bili puščavniško žejni, ampak nama tokrat ni uspelo priti na vrsto.


Nebotičnik niti ni bil povsem poln in natakarjev imajo dovolj (kar šest), ampak ker je zadeva šele dobro zalaufala, so natakarji najbrž slabo utečeni. Po dvajsetih minutah napornega čakanja in spraševanja, a lahko naročiva ... ja, takoj ... sva obupali in odšli. Sladoled na Čopovi je bil dobra zamenjava, kavica z mlekom in ledeni čaj v sosednji kavarni sta bila v pol minute na mizi.

Nebotičnik bo že še prišel na vrsto.

12 komentarjev:

  1. No, zdej pa da vidimo kakšno kreacijo :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Kristina, bo. Samo ne vem, kdaj. Ampak bo, knjigo sem namreč že vso prebrala včeraj zvečer.

    Lep dan ti želim. :D

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala za skomince, vas bomo kopirali :)
    Sem si ogledala knjigo za Amazonu, dobro zgleda. Komaj čakam, da kaj zašiješ.

    OdgovoriIzbriši
  4. Sonja, upam da vas postrežejo prej kot naju, hehe.

    Ja, jaz se tudi strašno veselim šivanja novih kril, samo s tremi hudički doma ... khm, bo, ampak bolj počasi. :D

    OdgovoriIzbriši
  5. Tudi jaz komaj čakam da kaj pokažeš. Ko otročki zaspijo...

    OdgovoriIzbriši
  6. Andreja, ko zaspijo otroci, navadno zaspita tudi ati in mama. LOL

    OdgovoriIzbriši
  7. Jaz imam res lepe spomine na to teraso.
    Lift je najbrž še vedno isti - smo se kot mlade punce tlačile noter in se režale.
    Ko pa sem bila zadnjič tam, je bil pa to en neuspel randi.:)

    Se kmalu odpravim gor in probam oranžen sladoled, ki ga omenja Irena na svojem blogu. Tamala bo pa spet fotkala kot nora.:))

    OdgovoriIzbriši
  8. kaja: Haha, kako se je fajn spomnit, kaj smo počeli včasih. Ah, mladost ...

    Uživajta v razgledu. :D

    OdgovoriIzbriši
  9. Slika stopnišča je fantastična.

    OdgovoriIzbriši
  10. Karmen, hvala.

    Ta stopnišča v centru mesta so res lepa. Nekatera imajo še posebej lepo tlakovana tla, da o zavitih ograjah sploh ne govorimo. Človek bi kar stal in gledal.

    OdgovoriIzbriši
  11. s temi štengami si pa zmagala!

    OdgovoriIzbriši
  12. M&M: Hehe, hvala. Sej človek vsakič stremi k lepim slikam, ampak včasih pa kaka dejansko rata.

    :D

    OdgovoriIzbriši