torek, 15. junij 2010

Spet bučke

Počasi se bom dokopala do konca dooolge liste receptov z bučkami. Po solati in omleti, so na vrsti pečene in pohane bučke.


Pečene bučke s korenjem, mladim krompirjem in česnom so odlična priloga ali samostojna jed. Sestavine narežete na manjše kose, prelijete z olivnim oljem, solite in pečete v pečici na 180 stopinjah približno 40 minut.

Pohana hrana je nekaj, kar me vedno spomni na otroštvo. Na stari dobri socializem, ko smo ob sobotah ali nedeljah nujno jedli pohane šnicle. Po moje od tod tudi ideja za pohano zelenjavo. Vem, da bo kdo rekel, da je to zločin zoper zelenjavo, ampak meni so pohane stvari dobre. Tudi zato, ker jih nikdar ne jem, če pa se že pripeti, da mi jih kje postrežejo, mi prijajo.


Bučke olupite in narežete na rezine. Nato jih solite, povaljate v moki, jajcu in drobtinah ter ocvrete.

V soboto sem na tržnici nalašč kupila bučke s cvetovi, da končno poskusim, kak okus imajo ocvrti cvetki. Ampak, pozabila sem kupiti skuto za filo, tako da sem jih naredila na bolj preprost način - brez vsega.


V mešanico za palačinke (ali drugače rečeno v mešanico moke, jajca in mleka) pomočite cvetove in jih ocvrete. Okus je ... nič posebnega. Naslednjič gotovo dodam skuto.


Še nekaj receptov želim poskusiti. Dulcis in fundo bo gotovo bučkin carpaccio. Njamsi.

14 komentarjev:

  1. Bljek, bljek in bljek. Ni ga čez pohane telečje šnicle:) Anja

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja pa res :-) Najboljši so od telička, ki so ga otroci še uro prej božali... :-))) Takega kuštravega, z velikimi okami in majhnimi rožički, ki bi se v es čas zaletaval v nas, če se mu ne bi umikali.... :-)))

    OdgovoriIzbriši
  3. Njami, dobro izgleda. Si pridno zapisujem recepte.:) Tudi pri nas so bučke zelo priljubljene, pa jih jemo samo popečene na žaru ali pa v omaki. Bo treba kaj od tega sprobat.

    OdgovoriIzbriši
  4. Jaz mam ful rada pohane, mi jih je včasih mama napohala za vikend odprave. Je blo pol vegijev in so mi tko v nostalgičnem spominu! Smo jih grickal čez cel dan!
    Mi jih pa včasih v pečici skupaj z rdečo papriko popečemo, začinimo (sol, poper, timijan, malo česnja, olivno olje) in nato pečenim dodamo veliko žlico kisle smetane in skuhane njoke. Potresemo s parmaznom in mljaska!

    OdgovoriIzbriši
  5. Mmmmm, take dobrote... Jaz pa tko lačna... (še dobro, da grem v nekaj minutah na kosilo).
    Mi jemo bučke najraje popečene na žaru. Naslednje na spisku so v solati. Na pari pokuhane, zelo ohlajene, s česnom, peteršiljem in malo okisane. Potem pa na kockice narezane v vseh možnih omakah. Komaj čakam, da bodo domače na vrtu. Takrat pridem tudi kakšen recept poiskat.

    OdgovoriIzbriši
  6. Sem ravno 'pokosilska'(in danes me začuda nič ne slabi...), ampak... že spet lačna!
    Gorje ga je, ti rečem, gledati tele tvoje dobrote!
    A jeste kdaj pašto z bučkami?
    Mi jo imamo zelo radi.

    OdgovoriIzbriši
  7. @Alcessa: pri nas nimamo navade se igrati s telički, pa kolk vem ti telički, ki končajo na mojem krožniku tudi niso imeli navade se igrati z otroci. Bučka pa lahko po trepalnicah pred mano skače, pa se je tud s prstom ne bi dotaknila, kaj šele, da bi jo pojedla. Zelenjava bljek. :) Anja

    OdgovoriIzbriši
  8. Pri nas smo bili bolj kmečke narave, pa smo se pač igrali s telički :-)- saj veš, generacija na pol podeželskih prekmurskih otrok z dvema televizijskima programoma in enim kasetofonom. No ja, saj se tudi zdaj še kdaj s kom ali s čim poigram, ampak to bolj za dobra stara vremena, ker so časi preresni za igro :-).

    Strinjam se s tabo, da se telički dandanes ne igrajo več, vsaj ne taki, ki potem pristanejo na vaših krožnikih. Če imajo srečo, imajo dovolj placa, da se lahko uležejo, če pa ne, pa se pač niso pri volji igrati... :-))

    OdgovoriIzbriši
  9. @Anja: Pohanih telečjih zrezkov pa nisem še jedla. Samo puranje in piščančje. Ampak poletje je definitivno čas, ko se pri nas meso skoraj umakne z jedilnika in je na vrsti zelenjava.

    @alcessa: ... ... Ma sej sva se že pogovarjali na to temo. :D

    @Kaja: Na žaru so tudi krasne, se strinjam, omako iz bučk sem pa jedla le v študentski menzi v Rožni dolini in ni bila nevem kaj. Ampak jo bom vseeno naredila tudi doma.

    @Tina: Moja mati so tudi stalno pohali bučke za na pot. Ti rečem, to je tisto socialistično obdobje, ko smo imeli vsi iste šolske torbice, iste lustre, iste kavče in jedli smo iste stvari. Pohane, seveda. Hehe ...

    @Majcha: Bučke na žaru so zakon! :D

    @Nika: Pašta z bučkami je na seznamu danes za večerjo. :D

    OdgovoriIzbriši
  10. Jooj, jaz pa tko lačna zdejle. Tri metre od mene se hladi ravnokar spečen kruh, diši za znoret ... pa moram pomislit na želodec, ki sem ga že nekajkrat "pokvarila" s prevročim kruhom.
    OK, bučke. Na žaru so itak daleč najboljše, pa po možnosti s kakšno noro začimbo za čez (recimo žajbelj in olivno olje). Sicer pa pri nas daleč najhitreje izginejo filane bučke - po dolgem prerezane in izdolbene kot ladjice, napolnjene s tistim, kar se najde v hladilniku, potresene s sirom in na hitro zapečene (tolk, da so še čvrste in rahlo hrustajo pod zobmi).

    OdgovoriIzbriši
  11. M: Z veseljem bi pohrustala tvoj topli kruhek. :D

    Tale moj seznam dobrot z bučkami se očitno samo daljša, šment. Tiste ladjice se zelo dobro slišijo.

    OdgovoriIzbriši
  12. Živjo Sandra! Že neki časa berem tale blog, na katerega sem naletela čisto po naključju. Si pa drugače moja sošolka s faksa, če se še spomniš toliko let nazaj... :)

    Tudi jaz mam en zanimiv recept za ljubitelje bučk - bučkine polpete. A ti lahko pošljem na kak mejl?

    Lp, Petra

    OdgovoriIzbriši
  13. Petra: O, živjo, lepo slišati nekoga poznanega. V mislih imam dve Petri s faksa. Ena je imela srednje dolge ravne lase in fanta na drugem štuku (hehe), ena pa daljše, svetle, valovite lase. Ne vem, katera je prava. :D

    Se priporočam za recept na zezelj@gmail.com. Hvala.

    OdgovoriIzbriši
  14. Živjo,

    Tista z bivšim fantom z drugega štuka, ja. :))) Recept te čaka na mejlu!

    Lp in te berem še naprej!

    P.

    OdgovoriIzbriši