sreda, 02. junij 2010

Prvi delovni dan


Kaj naj rečem ... Prvi delovni dan je mimo. Zjutraj me je pred vhodom v šolo pričakal varnostnik s čikom v roki in me spustil naprej. V zbornici nikjer nikogar. Jaz na oglasni tabli iščem številko razreda, kjer naj bi začela s poukom. Tega podatka ni nikjer. Nikjer nimajo razporeda učiteljev po številkah razredov. Moja predhodnica mi je sicer dala vse potrebno za pouk in povedala vse pa še več o otrocih, predelani snovi ipd, pozabili pa sva na čisto konkretne reči, kot denimo, številke razredov, kjer poteka pouk angleščine, ker svoje učilnice nimam. In ker tudi ravnateljica ni vedela, sva s podravnateljem skakala po šoli in lovila učence, da so nama povedali, kje je imela moja predhodnica pouk. Na koncu smo jo celo našli.

Ne vem, če bi vam direktno povedala, kaj si mislim o današnjih otrocih, ali bi bila raje kar tiho. To niso otroci, to so zveri!! Khm, torej ... Učim druge, tretje, šeste in osme razrede. Mlajši kot so, hujši so. Razredničarka mojih najmlajših mi je že pred začetkom ure dala vedeti, da se ne smem niti nasmehniti, ker me bodo sicer povozili. Samo oštro, bodi stroga, ti otroci so tako živahni ... Ja, kaj drugega tudi nisem pričakovala. Že tedaj, ko mi je ravnateljica povedala, katere razrede bom učila, sem požrla cmok v grlu. Namreč, na prejšnjih dveh šolah sem že imela to veliko čast spoznati najmlajše učence. In ... osel gre samo enkat na led, pravijo. Sandra pa dvakrat.

Torej, pridem v razred huda kot soseda, ki so ji mulci razbili šipo z nogometno žogo. Strele mi bliskajo iz oči. Še preden rečem dober dan, začnem šteti. Ena, dve, tri ... Otroci šibajo na svoja mesta. Ok, začetek je obetaven. Prvih pet minut je mir, potem pa otrokom popusti koncentracija in ne pomaga ne štetje, ne petje, ne pregovarjanje, nič. Še nikoli si nisem tako hitro zapomnila vseh imen v razredu. Najhuje pa je to, da v drugem razredu ne znajo še vsi dobro pisati velikih tiskanih črk ... niti v slovenščini. Kaj šele v angleščini. Tako da jih moraš 45 minut dejansko držat na vrvici  s pomočjo pesmic, igric, barvanja, risanja ... Pa si vi predstavljate, kak napor je to. Petindvajset otrok, ki jih razganja kot mlade bikce, moraš  krotit, tišat, vodit in še česa naučit. Dan pred začetkom službe sem gostovala pri uri moje predhodnice. V drugem razredu sta se dva stepla, zato ker je eden drugemu pokazal jezik čez učilnico. In ju je reva komaj pomirila, tako da sem še jaz vskočila zraven, da sva ju ločili. Jaz vam povem, kamere na strop in vsak dan pokazat staršem, kako se njihovi angelčki obnašajo. Bi drugi dan prišli vsi s plavimi ritami nazaj, da bi sedeli pri miru vse do devetega razreda.

Potem grem v jedilnico jest in me kuharica debelo gleda, kaj jaz tam šarim po tistih listih, kjer se učitelji vpisujemo za kosilo. Povem ji, da sem nova za angleščino, ona pa v smeh ... Aja, sem mislila, da ste učenka. No, krasno. In potem naj bom stroga v razredu.

Na koncu delovnega dne imam še dve uri dopolnilnega pouka. V šestem razredu se prikažejo trije od devetnajstih, v osmem pa od dvajsetih ni prišel nihče. Ok, obvestim razrednika, ker sem bila tako navajena na prejšnjih šolah. Tu vsem vse dol visi. Saj res, kaj bi se sekirali, plače so itak tako mizerne, da še dobro, da zjutraj sploh kdo pride v službo.

Nič, včeraj sem šla domov eno uro prej. In za konec na šolskem dvorišču zagledala varnostnika (tistega, ki je zjutraj kadil), kako peca dekleta iz devetega razreda. Ful maš dober mobitel.

Ah, kaj bi se sekirala. Danes je nov dan. Pojdimo novim dogodivščinam naproti. Dobra volja je najbolja, to si piši za uho ...

28 komentarjev:

  1. Otroci v drugem razredu ne znajo pisat???? OMG! Nimam komentarja sploh.

    Mi smo v prvem razredu znali vse pisane, tiskane, male, velike črke, v prvem polletju drugega razreda pa na pamet poštevanko do 100. Nihče se ni z nami igral, nam pel, nas animiral in vzdrževal koncentracijo. Učiteljice v prvem razredu smo se tako bali, da še roke za lulat nismo upali dvignit. In 9-letka je zgrešena. Ker šola, ni igrišče. Tukaj se pa v prvih treh razredih vse učijo skozi igro. Kao. Bedarija! Anja

    OdgovoriIzbriši
  2. OMG, saj malo sem sumila, da je situacija taka.
    Držim pesti, da zdržiš ta mesec, potem so pa tako in tako počitnice.

    OdgovoriIzbriši
  3. Bi kej rekla, pa ne bom. Ja, pa bom.
    Ma, ne, ne bom.
    Imam dva osnovnošolca, ki sta tako različna, da svojega mnenja o devetletki ne morem strnit v nekaj enotnega.
    Kar pa drži, je to: da otroci SO preobremenjeni. Preveč snovi, in od vsega tega ni nič poglobljeno, utrjeno. Otroci so v šoli skoraj ves dan, pa se morajo še doma učiti! Tu je nekaj zgrešenega. Nisem pa tako pametna, da bi vedela, kaj, oz. kako bi se to popravilo...

    OdgovoriIzbriši
  4. 1.) Jejžešmarička!
    2.) Ti to zmoreš, zgrabi bika za roge in opali mularijo rugovima!
    3.) Mogoče lahko prav ti, s svojo energijo in čutom za to, kaj je prav in kaj narobe... kaj spremeniš na boljše!
    4.) Če vseeno ne gre... zjutraj na tešče cuzni 2 dl konjaka + preden vstopiš v šolo z varnostnikom enega čikni = pa bo veselo dopoldne z otroki.

    OdgovoriIzbriši
  5. @nika: si me nasmejala:)))

    "Jaz vam povem, kamere na strop in vsak dan pokazat staršem, kako se njihovi angelčki obnašajo. Bi drugi dan prišli vsi s plavimi ritami nazaj, da bi sedeli pri miru vse do devetega razreda."

    Mislim, da ni tako enostavno. Sem kot starš imela izkušnjo z mamo nekega 3-4 letnika , ki je očitno z razbijanjem in uničevanjem iskal pozornost. Med tem, ko sem se jaz jezila nad njim, ker je 11 mesečniku z ograjo skoraj odbil prste. Tako sem se zadrla, da so se vsi stresli, razen pobalina. Mama, pa je mrtvohladna s čikom v roki razlagala, da mu nihče ne pride do živega, tudi vzgojiteljice ne!
    Hallo!!! Me je Manimejker tako miril, da ju nisem skupi z mamo oba nalomila. Bilo je na privatni otroški zabavi, ki sem jo seveda kmalu po incidentu zapustila!
    Tko da jaz mislim, da je problem v starših in ne v otrocih brez meja.

    Ampak, Sandra jaz verjamem, da jih boš ti ukrotila. Pa srečno kekec!

    OdgovoriIzbriši
  6. Hja - v čudno smer gre tale naš svet.

    Otroci (in njihovi starši) se vse preveč zavedajo svojih pravic, na dolžnosti pa pozabljajo.

    Kaj drugega naj rečem, kot da ti želim, da "zgrabiš bika za roge" kot je rekla Nika, ohraniš odločnost, potrpežljivost, dobro voljo in upanje, da je vredno in lahko kaj spremeniš, ker če ne, se nam vsem slabo piše.

    Grozljivo mi je pa tisto z varnostnikom.

    OdgovoriIzbriši
  7. Sama sem pred leti vodila delavnice za osnovnošolce med počitnicami. Prva leta je bilo vse fino in super, potem pa so se otroci spremenili (v zveri). Včasih smo lahko malo zagrozili, zdaj pa še to ne pomaga. Ko sem enemu pobalinu rekla (takrat je bil 3.razdred), da če ne bo priden, ga bom po riti, je potem mene vrglo na rit, ko mi je odgovoril: "Potem te bom pa tožil zaradi spolnega nadlegovanja!". Jst v 3 razredu pojma nisem imela kaj je to "tožiti" še manj pa kaj je "spolno nadlegovanje". HALO! In res jim je težko pridet do živega... sploh če imaš par takih v skupini/razredu, ti lahko sesujejo vse.

    OdgovoriIzbriši
  8. @Anja: Današnji drugi razredi so bivši prvi in na koncu leta že znajo pisati črke, nekateri že cele besede, ampak večina se pa še zelo matra. Pri angleščini tako sicer imajo zvezek, nekateri znajo s table že kaj prepisati (recimo naslov), vsi ostali samo kaj povežejo, obkrožijo, pojejo, ponavljajo.

    In otroke danes vsi vzgajamo zelo permisivno, ves svet se vrti okrog njih ... rezultat je pa to, da ko pride učitelj v razred, se z njim pogovarjajo, kot da so krave skupaj pasli. Odrasli niso več avtoritete, ampak prijatelji. In s prijatelji se lahko hecaš, igraš, poslušat jih pa ni treba. Tako jih vzgajamo, take imamo

    @akvarij: Sej tu se vsi strinjamo, starši in učitelji, da devetletka ni tisto, kar so sprva mislili. Ni korak na bolje, ampak na slabše. Namesto da bi bilo manj snovi in tisto bolj poglobljeno, je dvakrat več snovi in otroci si ne zapomnijo ničesar. V šoli pa ostajajo ves dan, ker starši vedno dlje delajo in raje vidijo, da za njih poskrbijo v šoli, kot pa da so sami na ulici.

    @nika: Hehe, en štamprt najbrž ne bi škodil. Morda ga pa res zvrnem. :D

    @Tina: Ja, sej imaš prav. Tisti, ki so neukrotljivi, tako ali tako ne reagirajo na noben ukaz ali grajo. To je začaran krog.

    @Škorčica: Ja, ja, ohranjam nasmešek na obrazu in se ne dam. Hvala.

    @Anonimna: Par gavnarjev v razredu res sesuje ves sistem. In nič jim ne moreš. Mulci to vedo, ker se ves svet vrti samo okrog njih, in lepo flegma furajo svojo uporniško držo, ustrahujejo sošolce, rušijo učiteljeve ure, kažejo srednji prst psihologom itd. Ti jim lahko rečeš samo: ''Nehaj, prosim!'' Karkoli več si drzneš, si v prekršku. Ne smeš ga poslat ven, ne smeš mu grozit, boh ne dej, da se ga dotakneš, ker te bodo starši tožili in si ob polovico premoženja ... Skratka, tam ga imaš pa plavaj.

    OdgovoriIzbriši
  9. Ne vem, kako to, ampak v tvoj zapis sem se zlahka vživela:), kot bi se kajtakega že zgodilo meni:) Ne bi o tem, kaj bi morali spremeniti. Je pa res, da po navadi, ko starše problematičnih otrok spoznaš, se ti otroci kar zasmilijo (no, vsaj pa nekaj sekund), pa čeprav so še takšne zveri.

    OdgovoriIzbriši
  10. martita: Takole mamo, kaj čmo. :D

    Sej vem, da si neznansko želiš službe v šoli. In zdej, ko si tole brala, se ti le še bolj cedijo sline. Priznaj.

    OdgovoriIzbriši
  11. kaja: Sej to ni res, spet sem te spregledala. Dej drugič napiši malo daljši spis. LOL

    Sej, sej, po prvem dnevu že nestrpno čakam konec šolskega leta, hihi.

    OdgovoriIzbriši
  12. O moj bog, ni ti lahko. Je pa res, da so zdaj proti koncu šolskega leta otroci že čisto podivjani, preutrujeni, maja je pri nas čisto noro, en kup enih preverjanj en čez drugega .. vam bodo vsem prav prišle počitnice. Jeseni pa od nule dalje.. upam, da začnete bolje. In da uspeš vzpostaviti toliko reda, da boš zdržala in jih uspela kaj naučit.
    Moja dečva ima RD zdaj junija in vsako leto zmanjšamo število udeležencev, ker so sicer neobvladljivi. Več ko jih je, bolj so divji, če jih spustiš v kak park ali na igrišče.
    Saj bo.. stisni zobe.. še tri tedne..
    Te sploh ne upam zdaj kaj drezat še za nas :))
    Upam, da so vsaj Jašina ušeska bolje.

    OdgovoriIzbriši
  13. P.S. Malo pazi na svoj blog. Zna se zgoditi, da bodo Zverinice iz Rezije že jutri kaj obesile na oglasno desko. Ja, imaš prav, v šolo, za vsako ceno, pa magari v Kočevje:)

    OdgovoriIzbriši
  14. Sonja: Ja, sigurno se pozna, da je konec šolskega leta. In v razredu razvijejo čredni nagon, tako so včasih čisto podivjani.

    Bo že, bo že. Hvala.

    OdgovoriIzbriši
  15. Vem, da je današnji drugi razred prejšnji prvi, ampak mi smo na koncu prvega razreda znali normalno pisati z malimi pisanimi črkami in nismo ene po ene besede prepisovali s table. Glede na tvoj zapis pa vidim, da današnji drugi razredi dva tedna pred koncem šolskega leta tud pisat ne znajo. Povezujejo, obkrožijo in pojejo 4 letniki. Drugi razred bi pa moral dati že kaj več od sebe. :) Katastrofa. Anja

    OdgovoriIzbriši
  16. Mah, meni je bil naš OŠ sistem 100x bolš kot to, kar se danes dogaja. Otroci nimajo več nobenega spoštovanja, niti do avtoritete. In to samo zato, ker se jih od dneva 1 pumpa, kako so pomembni in kakšne so njihove pravice. PRAVICE?! Pa otroci pri 9ih letih še zase ne vejo dobro, ne pa da bi razumeli, kaj pomenijo pravice (in dolžnosti, ki iz tega izhajajo). Zagovarjam nekdanjo vzgojo, tudi kaznovanje (milejšo obliko fizičnega - ena po riti) če je potrebno. Mulce je treba VZGAJAT in jim postavit meje, ne pa jim predat polno svobodo! In žal je tako, da brez kančka terorja pri njih ne dosežeš nič. Še danes se živo spomnem, pri katerih učiteljih smo bili najbolj pridni (tisti, ki so grozili, kričali, metali krede v glavo ipd) in na koga smo se požvižgali (tisti, ki so ubirali milejše pristope). Tko pač je. In nobenemu ni na kraj pameti prišlo, da bi koga tožili, niti da bi staršem povedali, ker so itak z učitelji potegnili :) pa nas je večina zrasla v razumne, spoštljive in vljudne osebe. Se pa resno bojim, kaj bo iz današnje mularije.

    Tako da, ne daj se, show them who's the boss :)

    OdgovoriIzbriši
  17. Ojoj Sandra... A se ti že kolca po "najini" šoli?

    Sprašujem se v kaj bodo zrasli današnji učenci, di(v)jaki... In me je groza, ko se zavem, da so to naši bodoči voditelji.

    OdgovoriIzbriši
  18. Ker človek nikdar ne ve, kdaj mu kakšna informacija lahko pride prav (sploh v teh norih časih), te opozarjam na ta članek v NYT:

    Mayor Michael R. Bloomberg said Wednesday that the city would withhold across-the-board pay increases for public school teachers and principals for the next two years to “save the jobs of some 4,400 teachers.”...

    http://www.nytimes.com/2010/06/03/nyregion/03teachers.html

    OdgovoriIzbriši
  19. @Kristina: Popolnoma se strinjam s tabo.

    @Barbara: Najina stara šola je bla super pošlihtana, če primerjam. Vaški otroci so pa itak zakon.

    @Bimbo: Hehe, hvala. Pah, sej to že vrabčki čivkajo, da je učiteljski poklic popolnoma razvrednoten. Zaposlene smo večinoma ženske, ženski poklici pa prinašajo manj denarja. In ker se danes tudi sicer vse vrti okrog ''ubogih'' otrok, je delo v šoli zelo težko. Otrokove pravice to, ono, tretje. Vsi ti grozijo, da te bodo tožli, učitelji samo še sproduciramo tisto svojo snov in za ostalo se ne sekira nihče več. Za disciplino so na šolah varnostniki, včasih morajo priti tudi policaji, pa socialni delavci. Otroci so popodan prepuščeni ulici ... Ampak, tak poklic imam in bo treba najti pot.

    OdgovoriIzbriši
  20. Pri 2. in 3. boš v dovolj dolgme času lahko 'ukrotila' male hudičke. V 6. in 8. pa prijaznost in Šparta.

    Učitelj, ki je men imel geografijo v OŠ in mnogo drugih generacij (tudi folk star 50 let) je rekel, da je moj razred bil miren v primerjavi s tistim, kar danes vstopa v šole. Potrpljenje je po mojem glavna fora. Te OŠ generacije bodo nekoč vodile državo, odločale o pomebnnih stvareh...preprosto jih rabimo (čimbolj) izobražene. Kitajska in Indija nas že prehitevajo.
    Seveda to lahko poveš 8.razredom. :)

    Preživi so...po mojem zaradi računalnikov in preobilice dela čez dan...mogoče je tudi kaj v tej fast food hrani.

    OdgovoriIzbriši
  21. smoger: Ja, starejši kot so, boljše so prilagojeni, hehe. Sej jih streniramo sčasoma. Samo veliko počasneje kot nekoč.

    Mislim, da s(m)o včasih mulci veliko bolj noreli naokrog in nismo imeli takih presežkov energije kot otroci danes. Pa tudi starši so naš drugače vzgajali, z bolj trdo roko. To se vse pozna. In prehrana je bila drugačna, se strinjam. Jaz sem tudi mnenja, da vsa ta umetna živila na trgu počasi a ustrajno pogojujejo naše počutje in vedenje.

    OdgovoriIzbriši
  22. Strinjam vse. Vse ukinit in našo šolo nazaj( torej generacija, ki je stara ok. 35 let). Mi smo bili zadnji normalno šolski sistem. Držim pesti, da jih ukrotiš...

    OdgovoriIzbriši
  23. Anonimni: Upam, da bere tale blog tudi kdo z ministrstva. LOL

    OdgovoriIzbriši
  24. Glavno, da so tvoji otroci angelčki

    OdgovoriIzbriši
  25. Anonimni: Angelčki? Bom pogledala, če imajo krilca. Svetniškega obročka nisem zaznala.

    OdgovoriIzbriši
  26. Komaj si prišla delat pa že blatiš svoje sodelavce in to javno. Dobra si. Upam, da bo to prebrala ravnateljica in pa tvoji sodelavci. Samo pritožuješ se. Komaj si začela.Pa počni kaj drugega, saj te noben ne sili, da moraš delati kot učiteljica.

    OdgovoriIzbriši
  27. Ha, se kar strinjam z večino. Opozoril bi pa na dve reči:
    - to s kamero v razredu bi bilo super, vendar tega verjetno starši ne bomo nikoli videli. Zakaj? Ker se bi preko njih videlo tudi učitelje kako učijo :).
    - to da so plače v šolstvu itak mizerne, pa gladko ni res, razen mogoče za začetnike in pa pomožne delavce na šoli. Starejši učitelji imajo kar lepe, seveda je pa odvisno koliko kdo "potrebuje"... Res je pa, da je delo z otroki težko, a hkrati pa nudi tudi veliko prostega časa itd. Ima pač pluse in minuse. Glede plač (pa tudi dela) bi pa včasih pasalo, da bi vsi javni delavci delali nekaj časa v privatnem sektorju.

    OdgovoriIzbriši
  28. Pozdravljeni vsi, iskala sem iskrena mnenja o šoli, šolskem sistemu in prišla na to stran. zelo zanimivo. sem mama treh deklet in se popolnoma strinjam z eno od prejšnjih objav, da so šole in so šole, so učitelji in so učitelji, ter ravnatelji in RAVNATELJI/CE. lahko rečem, da smo imeli letos eno čudovito izkušnjo, hodili smo na dve osnovni šoli v dveh različnih krajih. na ena podeželska z okoli 250 otroci, druga mestna z 600 otroci. pristop, način podajanja in preverjanja znanja ter sodelovanje s starši, je na prvi šoli izjemen, poleg tega nudijo na šoli 20!!!! različnih brezplačnih dejavnosti (je "recesija" raje uporabljam besedo preobrazba) "mestna" šola se izgovarja na recesijo. Poleg tega ni zaželjeno, da starši izrazijo svoje mnenje. starši, učitelji, otroci zaznavamo, da v tem šolskem sistemu nekaj ne štima. Kdo bo naredil spremembo? Najbolje je biti tiho, povprečen, in iti s čredo naprej. Halo? za svoje otroke si želim, da z veseljem hodijo v šolo, da imajo navdušene učitelje, da vladajo v šoli nenasilje(ne spomnem se pozitivne besede:)), ZDRAVO tekmovanje, radost, dejanska ustvarjalnost, spodbujanje kritičnega razmišljanja. Jaz sem rada hodila v šolo in rada sem se učila. Želim si, da bi tako čutili vsi.

    OdgovoriIzbriši