nedelja, 27. junij 2010

Izlet na morje

Zadnje dni vsi govorijo samo še o počitnicah na morju. To je že kar kliše. Ker sem rojena ob morju, imam do njega poseben odnos. Dokler sem živela ob morju, sem imela vedno občutek, da imam ves svet na dlani, da vonjam ljudi na drugi strani morja. Zanimivo, marsikdo iz notranjosti me je pa vprašal, če me morje omejuje, ker človek lahko pride do morja, naprej pa ne more. Ne, mene morje ne omejuje, ravno nasprotno, neizmerno me navdihuje in vznemirja, še posebej kadar zapiha jugo in s seboj prinese oddaljeni šepet.


A kljub vsemu, v poletnih mesecih prav nič ne hrepenim po njem. Gneča in masovni turizem me odbijata, zato se raje izogibam morja. V preteklih letih smo nekajkrat odšli na počitnice na morje in bilo je lepo, ker smo imeli dobro družbo, otroci so uživali ... Toda mene osebno morje ne gane na ta način. Počitnice na morju so zame prej mučne kot sproščujoče. Ves dan eno samo praženje na plaži, pa sušenje kopalk, pa potiskanje vozičkov pod žoltim soncem, pa boj za senco, pa namakanje, pa vročina ... Uh, ne, hvala.


Tudi kadar gremo k mojim na Obalo, se ognem morja v velikem loku. Še najbliže sem mu takrat, ko se peljemo po obalni cesti od Kopra proti Izoli. In tudi včeraj je bilo tako. Manca je sicer že navsezgodaj vriskala, da gre na morje, zato sta z dedom šla namočit tačke, jaz pa sem raje ostala v zaledju med sivko in vinogradi. Vonj po morju in zavedanje, da sem preko morja povezana z nečim tam na oni strani, sta zame dovolj.


9 komentarjev:

  1. Zanimivo. Jaz sem živela pol hriba nad morjem. Ko sem v otroški sobi dvignila rolete, sem zagledala morje. Vedno sem komaj čakala, da sem se lahko šla namočit. Na skale, samo po stopnicah od naše hiše navzdol. Ko sem med srednješolskimi počitnicami delala, sem imela tako prijetno pozen začetek delovnika, da sem lahko zjutraj najprej odplavala krog. To na Vrhniki najbolj pogrešam, čeprav je razgled prav tako lep. Samo vode ni. Ko je rekel Slovon pred par leti, da gremo na počitnice na morje, sem najprej pobuljila. Pa je prav. Navadila sem se in strašansko uživam. Ampak sem vedno uživala v praženju na plaži in v tem, da sem lahko bila neskončno dolgo v vodi, da lahko plavam čez zaliv ... In otrokom je ZELO prav.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kako lepo napisano!

    Moji občutki so sicer drugačni, se ve zakaj :), pa vseeno: morje je lepo tako ali drugače, od blizu ali daleč, v mislih ali v živo, ane!

    OdgovoriIzbriši
  3. uh, mi smo bili v petek na morju... malo smo turiste špilali po miramaru in devinu :)
    in to je zame popolnoma zadosti morja, nisem tačk namočila v jadran že sigurno 10 let.... ne premami me sploh, vročine ne maram, hrupa tudi ne, kričečih otrok še manj (vse mamice - prosim ne se spravit name, ampak to mi je hrup najhujše oblike)
    rada imam severne obale...mir in tišina...ni vročine...

    OdgovoriIzbriši
  4. @K, a ti si tudi primorka, vidi, vidi. :D

    @Škorčica: Ej, ja, tudi sicer me zelo privlačijo obmorska mesta, ker imajo en poseben čar. Nič oprijemljivega, pravzaprav, ampak se drugače diha. Ne maram pa celotedenskega namakanja na enem mestu.

    @Katarina: Meni je tudi kak dan ali dva ob morju povsem dovolj. Vsaketoliko, za kratek oddih.

    OdgovoriIzbriši
  5. Zgodnje otroštvo sem preživela v namakanju od Maja do Oktobra (živeli v Dubrovniku).
    Kasneje po dva mesca v kempu (v kovčku- 2 para kopalk brisača in tunika za zvečer) tam nekje do 12 leta. Najlepši spomini!
    Kasneje sva se z bratom vračala v kamp z vso dodatno opremo (čoln, kolesa, surf... )
    Zadnjih 5 let pa nam je Grčija kar ustrezala, mivka za otroke, senca in knjiga za očeta in cafe-frape s pogledom na surfače za mamo:)))
    Letos se gremo gužvat v Dalmacijo za kak teden, na veselje otrok, za veselje mame, pa bo treba za kake tri dni v Dolomite.
    Kopala sem se včasih res rada, zdaj pa mi je dostikrat premrzlo. Medtem ko mojim otrokom nikoli ni premrzlo!

    OdgovoriIzbriši
  6. Tina, otrokom ni morja nikdar dovolj, to drži. In zato tudi starši uživamo, ko jih gledamo. Imamo pa seveda tudi svoje želje (čeprav jih velikokrat potlačimo).

    OdgovoriIzbriši
  7. Sandra, čudovite fotke. Eno vprašanje: kje bi lahko dobila kakšen šop (ali 4 :)) sivke? Mogoče veš za kakšen nasad, kjer se jo lahko kupi?

    Lepa, lepa hvala.
    ana

    OdgovoriIzbriši
  8. ana: Joj, a veš, da ne vem, če jo na obali kdo prodaja. Raste itak povsod na vsakem vrtu in ob vsaki cesti, tako da ljudje najbrž nimajo potrebe po kupovanju sivke. Sem jo pa danes videla na ljubljanski tržnici. En gospod je prodajal šopke. Upam, da jo kje najdeš.

    OdgovoriIzbriši
  9. Pozdravljeni! Vse moje poletne počitnice želel preživeti v Istri, letos Umagu. Sem že najel sobo in ne morem čakati, da gredo tja!

    OdgovoriIzbriši