torek, 20. april 2010

Sandra čistačica


Zarečenega kruha se največ poje. Postala sem učiteljica. Dobre strani tega poklica: redna plača vsakega petega v mesecu, državna (stabilna) služba, enkrat, ko te vzamejo za nedoločen čas, lahko ostaneš na istem delovnem mestu do penziona, ko po parih letih napišeš priprave za vse razrede, lahko zabušavaš. Slabe strani: delaš v pretežno ženskem kolektivu in s podivjano mularijo, ves dan si na nogah, včasih nimaš časa ne jesti, ne piti, ne odtočiti, po končani službi te doma čaka pisanje priprav za naslednji dan oz. popravljanje kontrolnih nalog in, kar je najbolj zaskrbljujoče, po tridesetih letih delovne dobe si živčna razvalina.

Ampak kaj mi mar, jaz sem tako ali tako ostala brez službe, ker je moja ravnateljica smatrala, da s tremi otroki ne bom mogla več enako kakovostno opravljati svojega dela. Predvidevala sem, da boste ob tako veliki družini zahtevala delo za polovični čas ... Veste, za nas to ni sprejemljivo. Seveda ni imela toliko pameti, da bi se najprej pogovorila z mano, raje mi je poslala pismo, v katerem je pisalo, več sreče prihodnjič.

Pred kratkim sem šla na razgovor v neko prevajalsko agencijo, kjer so iskali nove sodelavce. Spisala sem testni prevod in opravila intervju z vodijo agencije. Čez en teden vas pokličemo in vam sporočimo našo odločitev. A klica ni bilo. Seveda sem klicala nazaj kar sama, pa so me odslovili, češ da bodo že poklicali. Pa niso. Ok, najbrž je bil prevod čisto zanič. In ravno takrat srečam sošolko s faksa, ki je visoko noseča z drugim otrokom. Pogovarjava se o tem in onem, ko me ona vpraša, kako pa kaj služba. Povem ji za razgovor v prevajalski agenciji in kaj izvem ... Tam je delala ona, dokler je niso nagnali, ker je povedala, da je drugič noseča. Morda pa moj prevod vendarle ni bil tako zanič.

Po pravici povedano, me že malo skrbi, kako bom tokrat našla službo. S svojo izobrazbo lahko kolebam med dvema sferama; prevajalstvom in šolstvom. Biti freelancer v prevajalstvu je malce rizično, ker lahko kak mesec dohodek popolnoma izostane (to pa s tremi lačnimi usti ne pride v poštev), delo v šoli pa je zelo blizu sužnjelastništvu. Nazadnje sem kot učitelj začetnik z dvoletno delovno dobo, polnim delovnikom in dodatkom za prevoz prejemala 1100 evrov plače. In potem pridem domov in odprem položnico, kjer piše, da dolgujemo 18 evrov za čiščenje bloka. Čakaj malo ... 18 evrov na gospodinjstvo, v bloku je 54 gospodinjstev ... to nanese malo manj kot 1000 evrov. Jebemumater, da bom vrgla diplomo v koš in odprla čistilni servis. Če mi uspe dobiti na svojo stran samo dva bloka v Ljubljani, bom zaslužila skoraj dvakrat več kot v šoli.

Kaj pravite, kako se sliši Sandra čistačica, s. p.? Kar v redu, mar ne?

34 komentarjev:

  1. Moja omiljena izjava... če ne bo nič drugega, bom čistačica. In ker rada čistim, stvar niti ni smešna... :-)

    Ti, mene pa moje stranke, ki jih sicer pridobivam izključno po internetu in tudi poskusne prevode oddajam po internetu, nič ne vprašajo, a sem noseča, poročena, vdova, svetlolasa, nerodna... Kar se njih tiče, bi lahko imela 14 otrok, glavno, da prevode dobavim v dogovorjenem roku. Je pa res, da niso iz Slovenije.

    (BTW, lep novi blog)

    OdgovoriIzbriši
  2. Moja omiljena izjava... če ne bo nič drugega, bom čistačica. In ker rada čistim, stvar niti ni smešna... :-)

    Ti, mene pa moje stranke, ki jih sicer pridobivam izključno po internetu in tudi poskusne prevode oddajam po internetu, nič ne vprašajo, a sem noseča, poročena, vdova, svetlolasa, nerodna... Kar se njih tiče, bi lahko imela 14 otrok, glavno, da prevode dobavim v dogovorjenem roku. Je pa res, da niso iz Slovenije.

    (BTW, lep novi blog)

    OdgovoriIzbriši
  3. Kolk vem gre ta denar v roke čistilnemu servisu. Čistilka dobi od tega recimo 450 EUR na mesec:) Pa ful velik plačujete. V našem bloku imamo 4,74 EUR na enoto. :)

    Sicer pa Sandra čistačica s.p. zveni super. :)

    lp, Anja

    OdgovoriIzbriši
  4. alcessa: Ti povem, da se bom prekvalificirala. Ena prijateljica (tudi anglistka) je dala idejo, da bi odprli spletno štacuno in prodajali šiviljske izdelke. Tudi ona ima podobne izkušnje s prevajanjem in poučevanjem. :D

    Anja: Samo toliko plačujete? Se ti ljubi pogledat, katera firma čisti za vas? To bi pa rada posredovala našemu upravljalcu bloka. Hvala.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ja, tale s službo je tudi meni jasna. So te povprašali, kako imaš urejeno varstvo in vse te podrobnosti?
    s.p. je solidna izbira. Samo ne vem, kdaj boš od države kaj dočakala. Kolegica čaka na pomoč pri samozaposlitvi že od novembra lani. Če najdeš delo, se pa kar splača tudi brez pomoči začeti.
    Imam še en predlog za ime: "Sandra, za smetmi vandra"
    Vsekakor ti želim, da čim prej srečaš normalnega delodajalca!

    OdgovoriIzbriši
  6. Emetadindon: Ja, ja, to sem pa pozabila napisat, vidiš. Ja, vsakič, ko sem imela razgovor za službo so me spraševali o varstvu, pa kdo bo mirkal otroke, ko zbolijo ipd. Zanimivo je to, da mojega moža, ki ima tudi tri otroke (iste, seveda), nikoli nihče ne vpraša po družini in varstvu in odsotnosti z delovnega mesta zaradi bolezni otrok.

    Sicer pa, tisti slogan zna biti kar uporaben. Če ne bo druge službe, te bom prosila za odprodajo avtorskih pravic. :D

    OdgovoriIzbriši
  7. Prav žalostno je, kako so v Sloveniji polna usta vzpodbujanja natalitete in družini prijaznih pogojev za sve i svašta, v praksi se pa vse okrog obrne. Tisto ravnateljico je pa lahko v dno duše sram, kot žensko in vodjo šole, da na tak način diskriminira! Nenazadnje bodo tudi tvoji trije otroci prispevali k temu, da bodo ona in njej podobni v prihodnosti še imeli službe.
    Mimogrede, ali gre za 18 evrov mesečno? To je res kar velik znesek. Pri nas imamo "nadzorni odbor", ki pregleduje ponudbe in upravniku sporoči svojo izbiro izvajalca. Če ne delajo dobro, jih pa zamenjamo. Upravnik pa tudi ima svoje "ljubljenčke" in ni odveč, da se jim občasno malo pod prste pogleda. Smem vprašati, kdo je upravnik?

    OdgovoriIzbriši
  8. Ne vem če veš, ampak ura čistilk, tistih ne uradnih, je višja kot od varušk. Mislim da je 8 eur, za generalno pa 10 eur. Tko da ena moja znanka, se kar lepo preživlja s tem!

    OdgovoriIzbriši
  9. Ja, če v teh časih izgubiš službo, jo res težko najdeš... Sploh če nimaš nobenih vez. Glede na to, da sem (bila) mlada in imela 2 leti izkušenj, sem mislila, da bom hitro našla novo službo. Pa sem se zmotila: za vodstvene položaje sem bila še prezelena, za povsod drugod pa sem imela preveč izobrazbe. HALO? Men ni bilo nič jasno in mi še danes ni...

    In potem višajo starostno mejo za upokojitev, mladi nimamo šihtov, brez dela ne dobiš kredita (za nakup stanovanja - recimo), in potem se odločiš, da če ne boš na svoje, pač še ne boš imel otrok. In naši vrli poslanci pol bluzijo o tem, da je nataliteta v Sloveniji premajhna. In se vrtimo v krogu. Naj dajo službe, pa kredite, pa se bo v 10 letih vse pošlihtalo.
    Grrr...take teme me vedno zjezijo. :-(

    Kakorkoli, upam, da boš čimprej našla (nov)dober šiht (k se mi zdi, da ti poučevanje v šoli ni ravno največji izziv), ki ti bo v veselje, pa boš mela veeeellliiikkkoooo plačo! Držim pesti!!!

    OdgovoriIzbriši
  10. Chiara: Žalostno, ja. In to delamo (tudi) ženske ženskam. Upravnik je sicer Stan in dom, ampak čistiko je izbral naš hišnik sam. Njega bom gotovo malo pobarala o višini storitve.

    Tina: Imam idejo. Grem za čistilko na dom in hkrati mirkam še sosedove otroke. Ha, to bi blo kar ene 20 evrov na uro. Ni švoh. :D

    OdgovoriIzbriši
  11. Techka: Ja, fajn stiski pesti. Res niso lahke. Tale o začaranem krogu je seveda čisto na mestu. Točno to se dogaja. Mi smo trenutno ujeti vanj. Smo mlada družina s tremi otroki, visoka izobrazba, službe za določen čas, brez možnosti za najem kredita, prebogati za neprofitna stanovanja ... Ne vem. Bo bolje. Samo zelo počasi. Važno, da se mamo mi fajn.

    Lep dan ti želim.

    OdgovoriIzbriši
  12. Oh, Sandra!
    Popolnoma te razumem, ker sem tudi sama v čisto enaki situaciji. Težko je, vsaj meni, ker človek pač težko prenaša konstantne zavrnitve, diskriminacijo in šikaniranja.
    Se javljam za sočistačico, tebi prepuščam metlo, sama pa sem pripravljena vihteti fajhtno cunjo.
    Boš videla, sem zelo koristna oseba, saj imam poleg potrebnega znanja in ustreznih kompetenc tudi kloako in nesem zelo debela bio jajca.

    OdgovoriIzbriši
  13. Nika: Zmenjeno. Ti boš poleg pucanja nesla še bio jajca, jaz pa ponudim pridelek z domačega eko vrta. Ni da ni. Taki ponudbi se gotovo ne bodo mogli upreti. :D

    OdgovoriIzbriši
  14. A ni takšna diskriminacija pravzaprav prepovedana?

    OdgovoriIzbriši
  15. Alcessa: Ja, seveda je prepovedana.
    Ampak, kaj pa lahko ženska stori?
    Bolj kot zganjaš zdrahe, manj možnosti imaš, da te vzamejo... Ker zdraharjev nihče ne mara za sodelavce.
    Pa tudi, če bi človek dosegel svoje, bi bilo potem v takšnem napetem ozračju nemogoče normalno delati.

    OdgovoriIzbriši
  16. alcessa: Kako jo boš pa dokazala? Meni se je denimo iztekla pogodba za določen čas in ravnateljica se je odločila za novo sodelavko. Kako naj dokažem, kar mi je rekla na štiri oči?

    Ali pa sošolka, ki je delala v prevajalski agenciji. Ravno se je vrnila iz New Yorka, kamor jo je ta ista agencija poslala na izobraževanje (all inclusive), potem pa je nespametno ravno pred iztekom pogodbe povedala, da je noseča ... in evo, pogodbe ji niso podaljšali. Če je ne bi ravno mesec pred tem poslali na izobraževanje, bi morda še mislila, da ni dobro delala. Tako pa je bila situacija precej transparentna. Ampak ne vem, če lahko tu kaj narediš. Ali pač.

    OdgovoriIzbriši
  17. Nika, poznam kar nekaj zgodb (iz Nemčije), kjer se je folk s tožbo ohranil v službi in pač žrtvoval priljubljenost, mogoče je vprašanje le, če kaj takega zmoremo zdržati oziroma, kaj vse bodo storili, da nas vržejo ven s kako drugo finto.

    Sandra, ne, brez dokazov bo res težka... Najbrž, ne vem.

    Če se boš lotila s.p.-ja, mogoče ne bi bila slaba ideja izumiti nekaj novega, kar marsikdo potrebuje, pa tega ni vedel, dokler se nisi pojavila? Pranje plenic? :-) (obstaja, ne zajebavam te)

    OdgovoriIzbriši
  18. alcessa: Verjamem, da perejo plenice (tudi mi imamo pralne in so pain in the ass). :D Kaj pa morda s. p. za zalivanje rož na domu (po potrebi prinesem s sabo tudi postano vodo), čiščenje hladilnika in pečice, odmaševanje oddtokov, krpanje nogavic, al kaj vem kaj. :D

    OdgovoriIzbriši
  19. Sandra: nič ne piše kdo čisti. Samo postavka čiščenje in cena. Ampak kolk vem čisti ena gospa (skoz viedevam eno in isto) in sploh ne vem če ma to kaka firma čez. Anja

    OdgovoriIzbriši
  20. No, pa naj še jaz zapišem svoj pogled glede zaposlitve in žensk, ki imajo otroke. Sama sem stara 28 let, brez otrok, s fakultetno izobrazbo, za določen čas zaposlena v državni službi. Pri nas stvari nekako potekajo takole. Zaposlijo se punce, mlade, po srednji šoli, najprej za določen čas. Po kakšnem letu ali dveh dobijo pogodbo za nedoločen čas in hop čez dva dni so noseče. Potem čez dva tedna povejo, da imajo rizično nosečnost in da jih ne bo več (torej celo nosečnost in porodniška). Nato pridejo po dveh letih nazaj v službo. Tri dni so v službi, pa 14 dni na bolniški, pa spet šriti dni v službi, pa 10 dni na bolniški,... Nato pa so čez pol leta že drugič noseče in ves zgoraj opisani cikel se ponovi.

    In zdaj tako. Vem, da sem ženska, vem, da bom tudi sama mama in da bi mogle ženske skupaj držati, ampak če pogledamo na situacijo objekitvno in realno. Kaj pa ima delodajalec od takšne ženske če jo zaposli za recimo nedoločen čas? Vsaj naslednjih 5 let najbrž ne veliko. Če se ženska odloči za več kot dva otroka pa še več let. Morda celo dela za skrajšani delovni čas in tako dalje. In v državnih službah je pač vseeno, ker tu jim dol visi al si, al te ni, bo že nekako stvar tekla naprej, ampak delodajalce privatnike pa na nek način razumem, da si nočejo na grbo nakopati mladih mamic ali žensk, ki jih materinstvo šele čaka in da rajši zaposlijo moškega oziroma nekoga, ki ima že malo večje otroke.

    Anja

    OdgovoriIzbriši
  21. Anja, razumem tvoj argument.
    AMPAK, mislim da je to odsev naše družbe, ki, denimo na srce, z vso hitrostjo drvi v stanje, ki bi ga lahko označili z dvema značilnostima: razpad moralnih vrednot in razčlovečenje ljudi kot oseb.
    Ali si želimo živeti v taki družbi? Jaz ne.
    Družba si mora kot celota prizadevati, da se ohranja nek človeka vreden in dostojen nivo, sicer lahko že a priori pustimo vse skupaj in se vrnemo v temni srednji vek, postanemo človek človeku volk.
    Ni problema...
    ...nervozna zdej ratavam, sekirce nimam več... ma, tudi sez motuoku bi padla glava preč... (Mlakar)

    OdgovoriIzbriši
  22. Anja: Hvala, ker si pogledala. Ja, mislim, da to kar hišniki določijo, kdo bo pucal. In če se nobeden ne vtakne, potem dobiš čiščenje za 18 evrov po gospodinjstvu. Ampak jaz bom malo vprašala. :D

    Glede služb imam pa podobno mnenje kot Nika. Delodajalca lahko razumeš ali pa ne, odvisno s katerega zornega kota gledaš. Zame je edini zorni kot humanost, dostojanstvo, razumevanje sočloveka (ali pa vsaj trud v tej smeri). In zato jaz osebno ne razumem delodajalcev, ki odslovijo žensko, ko zanosi. Ker ženske pač zanosimo, jaz bi rada, da bi imeli to funkcijo tudi moški, ampak je žal nimajo. Se pravi, mlada ženska pride v službo, zelo verjetno bo zanosila (saj je tudi čakala na službo, da bo lahko mirno zanosila in vzgajala naraščaj), delodajalec jo bo gledal postrani ves čas nosečnosti in še kasneje, ko bo odsotna zaradi bolezni otrok. Zakaj jo je potem sploh zaposlil? Zakaj sploh dati ženskam možnost za zaposlitev? Verjetnost, da bo zanosila, je prevelika. Zakaj reskirati? Ampak kam to pelje. To pelje v čas, ko so ženske ostajale doma, se posvečale izključno družini, bile brez dohodkov, odvisne od volje moža, brez volilne pravice ...

    Ženska naj kar išče službo in naj zanosi, ko jo dobi. Ima vso pravico. Jaz sem prvič zanosila kot študentka in po finančni plati to ni prav nič prijetno. Zato razumem ženske, da želijo priti do službe, preden zanosijo.

    Delodajalec pa ne bo nič na boljšem, če bo nosečnico odslovil. Dobil bo drugo. Razen če se ne specializira na moške uslužbence in žensk sploh ne sprejema. Ampak to je že diskriminacija. Torej ...

    OdgovoriIzbriši
  23. @Sandra: jaz pa razmišljam takole. Ženske se nekako same porivamo/jo nazaj v srednji vek. Zakaj vso breme glede vzgoje in bolezni otrok prevzame ženska? Zakaj ona dela skrajšani delovni čas, zakaj je vedno ona na bolniški, ko otrok zboli, zakaj vzame mama dopust med počitnicami in tako dalje? Razumem, da je lahko samo ženska noseča, da lahko samo ona rodi in da otrok prvo leto potrebuje predvsem mamo. Ne vidim pa nikakršnega problema v tem, da bolanega 3 letnika čuva oče. Prav tako ne vidim problema, da med počitnicami vzame oče dopust in se poda z otroci na kak izlet. In če bi se morda ta obremenjenost z naraščajem bolj porazdelila med moške in ženske bi bilo veliko lažje. Tudi za delodajalca, ker bi vedel, da bo bolniško vzel tudi oče in ne samo mama. In morda potem moški pri zaposlitvi ne bi imeli več take prednosti pred mlado žensko, ker bi se tudi za njih vedelo, da lahko iz danes na jutri izostanejo iz delovnega procesa, ali zaradi bolezni otroka ali iz kakega drugega razloga.

    Ker zdaj delodajalec razmišlja takole: aja, mlada, 3 otroke ima, jao, to bo skoz en bolan, kaj čem s tako.

    Lahko pa bi bilo takole: aja, res je mlada, res ima tri otroke, ampak ima dobrega in zanseljivega moža, ki bo v primeru ponavljajočih bolezenskih stanj tudi sam vskočil z nego in varstvom otročičem. Anja

    OdgovoriIzbriši
  24. Hm. Razen seveda, če smo s tem, da smo se borili za demokracijo in kapitalizem, dali tudi dovoljenje delodajalcem, da se borijo za dobiček, ne da?

    Bi rekla, da se primerna finančna zaščita velikokje :-) smatra za domeno države in njenih socialnih služb. Z drugo besedo: če Slovenci ne želite izumreti, potrebujete družinsko politiko, po kateri država mladi mamici plačuje (npr.) 2/3 zadnjega dohodka, po (npr.) 2 letih pa ji na zavodu načrtno pomaga najti službo, če je staro izgubila.

    OdgovoriIzbriši
  25. In veš kaj gre še meni strahotno v nos?
    To, da poročena ženska ni upravičena do socialnega nadomestila za brezposelnost oz. je upravičena do njega le, če ima mož nemarno nizko plačo (nerealno, v praksi nikoli), daleč pod najnižjo zajamčeno.
    Today's world is no good place for a woman.

    OdgovoriIzbriši
  26. Zavod za zaposlovanje je pa zgodba zase.
    Sami sebi so namen in temu, da ima človek nek iluzoren občutek varnosti in upanja...

    OdgovoriIzbriši
  27. Ja, vsekakor je potrebna fiskalna politika, kjer se upoštevaj izključno ženin dohodek.

    Stvar so tako uredili v Nemčiji, dodatek mamice dobivajo 10 mesecev, zadnja dva meseca pa očetje, če vzamejo 2 meseca porodniške, drugače jim pravica propade. Obstajajo delodajalci, ki moškega, ki vzame 2 meseca porodniške, nočejo videti. Obstajajo novopečeni očetje, ki si teh 2 mesecev ne upajo vzeti, da ne bi izgubili službe. Ker pa moški praviloma zaslužijo za 1/3 več kot ženske (za isto delo), bi bilo v večini primerov, računsko gledano, neumno, če bi tvegali izgubo službe, če pa so bolje plačani od žene.

    To še ni vse... Z novo družinsko politiko je država spodbudila rast števila rojstev tam, kjer tudi prej ni bilo strašnih ovir: pri manj premožnih oz. manj izobraženih ipd. Ženske s končanim faksom se kljub vsemu v 40 % odločijo, da otroka ne bodo imele. Menda jim največkrat manjka primeren oče ali pa jih služba dovolj zapolnjuje, da otroci nekako niso alternativa... In najbrž še kup drugih razlogov.

    OdgovoriIzbriši
  28. Oj, jaz sem ena čistačica, samo denarja mi pa nič ne dajo ... No, biti doma in pospravljati ...

    Vse dobro! :-)

    OdgovoriIzbriši
  29. Anja: Glede bolniških. Danes se mladi starši kar velikokrat odločajo za deljeno bolniško - pol žena, pol mož. Jaz nisem bila nikoli na bolniški zaradi otrok, vedno je bil mož ali pa je pritekla tašča na pomoč. Pa mi to ni nič pomagalo. Očetje vse pogosteje izrabljajo tudi očetovski dopust. In marsikdo potoži, da ga delodajalec grdo gleda. Ja, kapitalizem.

    Ana: Eno je, če se ženska po lastni presoji odloči ostati doma, drugo pa, če želi delati, pa jo odslovijo zaradi prevelikega števila otrok ali nosečnosti. Seveda so uradni razlogi vedno nekaj tretjega, ampak vsi vemo, kje tiči zajec.

    OdgovoriIzbriši
  30. Ana: Aja, še to. Nikakor ne morem do tvojega linka ... mislim takega, ki bi mi ga tale moj Blogger hotel sprejeti kot veljavnega. Ni mi jasno. Morda veš, v ččem je težava?

    OdgovoriIzbriši
  31. Prvič sem na tvojem novem naslovu, pa nisem prinesel ne rož niti steklenice. :-)

    Sandra, prav nič ti (vam) ne zavidam! Ne ravnanje, ampak odločitev ravnateljice šole še nekako razumem. Tudi na podlagi tvojega opisa ućiteljskega dela si predstavljam, da pogosto urejanje zamenjav zaradi izostankov ni enostavno opravilo. Sproži lahko nezadovoljstvo drugih učiteljic (-ev) ali celo staršev. Egoizem se je razrasel kot rumeno cvetoča ambrozija, solidarnost pa umira. Poleg tega se mi zdi, da je vse strah napovedanih novih racionalizacij v šolstvu...

    Manj jasno je stališče prevajalske agencije. Saj bi jim moralo biti pomembno, da so zadeve opravljene dobro in v roku! Vestna kandidatka za redno službo bi marsikaj opravila tudi doma med čuvanjem otrok... Bedni so, ker ti niso dali možnosti vsaj dokazati, da zmoreš, še bolj pa zato, ker se ti niso upali odgovoriti v obraz.

    Vsekakor ti želim srečno rešitev problema. Če pa se boš lotila samozaposlitve in pridobila kakšno subvencijo, bodi zelo previdna, da se ti ne zgodi kaj takega: http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042354767

    Bolj občasno in provizorično čiščenje našega bloka s 50 stanovanji (dnevno le vhod, pritličje in dvigalo) stane 2,42 evra na osebo z DDV, to je 242 evrov za 100 stanovalcev bloka. Pet-članska družina torej plačuje okrog 12 evrov na mesec. Razen barabije upravnika lahko ceno dvigne tudi bolj temeljito čiščenje in pa manjše število stanovalcev na enoto (pri nas je povprečje 2).

    OdgovoriIzbriši
  32. Bimbo: Tista služba v šoli bi morala biti moja. Prišla sem namesto gospe, ki je šla v pokoj, imela poln delovnik. Potem se je napovedal tretji otrok (malce neričakovano), z ravnateljico sva bili sprva zmenjeni, da me bo služba počakala. Med tem časom sem imela priliko govoriti tudi z nekdanjo ravnateljico, ji povedati, kaka je moja situacija, in mi je rekla, da šolstvo ni privatni sektor in da me bo služba prav gotovo čakala. Da je ona kot ravnateljica vedno poskrbela za to, da so ženske smele priti nazaj po izteku porodniške. Tudi ocene za delovno uspešnost sem imela vedno najvišje, v timu sem se krasno ujela, zelo malo manjkala (samo kar sem sama zbolela). Ampak ravnateljica si je premislila. Seveda se mi ni upala tega povedati na štiri oči. Nekega dne me je samo čakalo odslovilno pismo v kaselcu. Bolj preprosto je bilo podaljšati pogodbo gospe, ki je prišla za mano. Ker pa je tudi ona samo dve leti starejša od mene, srčno upam, da se bo odločila vsaj za tri otroke (še bolje pa, če več) in da bo ravnateljica morda pomislila, da bi se bolj splačalo vzeti nekoga, ki je zaključil s karjero rodilje (se pravi mene).

    Seveda sem bila besna na svojo ravnateljico, ampak vmes je stopil moj oče (vir modrosti) in mi rekel, naj kupim škatlo čokolatinov in ji jo odnesem ter se ji lepo zahvalim za ponujeno priložnost. To sem tudi storila, ravnateljica ni vedela, kam bi gledala od sramu. In takrat sem izvedela, zakaj sem pravzaprav letela. Sram naj jo bo. Sram. Mimogrede, je mati štirih otrok.

    OdgovoriIzbriši
  33. Sandra, tale z bonboni je carska (saj, oče!). Če drugega ne, ti bo za vekomaj ostalo tisto drobno zadovoljstvo, da si jo gledala, kako se ugreza pred teboj.
    Morda pa je bila v igri še kakšna naveza, ki je pomagala povečati skrbi zaradi tvojih otrok.
    Vsekakor ti želim veliko sreče in nič več tako "pokončnih" ravnateljic in vodij agencij.

    OdgovoriIzbriši
  34. Bimbo: Hvala. Iz tvojih ust v božja ušesa. He, he.

    OdgovoriIzbriši